mati (901-1.000)

branila Micika. »Vzemi no!« jo je opominjala	mati,	ko je natikal gospod Strada hčeri prstan na	A
Čim dalje bolj osamljenega se je čutil Ivan.	Mati	ga je vedno le svarila, naj se varuje, da ga	A
zadnje ugovore. Prepričan je bil, da se ozira	mati	preveč nase in premalo nanj, ko si izbira ponižno	A
je prišel Ivan k materi zelo slabe volje.	Mati	je slutila, da ima spet ženitev v mislih, in	A
branil jesti in premišljeval, kako bi začel.	Mati	je sedla k njemu in vprašala, zakaj je tako	A
samo sovražna nevoščljivost iz opravljanja.	Mati	je zdihnila in molčala, in tudi Ivan ni vedel	A
posestvo si tudi že obremenil?« je dejala tiho	mati.	»In Gričar ti je posodil.	A
navada, da pride nevesta na razgled?« je vprašala	mati.	»Drugod pač; pri nas ne kaže.	A
prepovedala občevanje z Janezom,« je dejala	mati,	»in v Gostičevo krčmo ne bo več hodil.« Andrej	A
Andrej, ki se je bil bal, da ga prime oče ali	mati	zaradi prepira v krčmi, se je čudil, da oba	A
večerilo, se je odpravljal Andrej h Gostiču.	Mati	mu je stopila nasproti, da naj ne hodi več tja	A
»Saj doboš tudi drugod druščino,« je silila	mati.	»Pojdem pa h Korbinu,« je dejal Andrej, ne da	A
predrzen, da spravlja v nevarnost sebe in druge.	Mati	je spravila sina v posteljo, da se spočije noga	A
pojdem še ta večer, da zahvalim Cilo,« je dejala	mati,	ki je čutila nevoljo svojih otrok, sama nevoljna	A
dalje je govorila. »Lepo te prosim, Gričarjeva	mati!	« je dejal, ko je bila končala, »kako pa bi mogla	A
Korbinovim, ker se je moral zahvaliti Cili.	Mati	je sicer menila, da je zahvale že dosti in več	A
je dejal Petan in primaknil kupico, da mu je	mati	še nalila vina; »res je pa tudi, da je pravica	A
stran 169 . / »Ta je moška, in nič se ne boj,	mati!	Jaz preudarjam to reč noč in dan in premišljujem	A
sploh samo za svoji dve hčeri, ki jima je oče in	mati,	odkar je vdovec; da je pa hudo na celem obdolžiti	A
zavita in zmedena. Ali se je zmotila njegova	mati	ali je res kdo kradel, kako bi se dalo to dognati	A
tako, Andrej!« mu je segla v besedo užaljena	mati.	»Nikar mi ne trgaj srca!	A
Tujci k nam, domačini v tujino.	Mati	se je vdajala polagoma sinovim razlogom.Svitalo	A
strah. Povoljneje mu sploh ni mogla odgovoriti	mati;	vsega ni mogla takoj popustiti, ker bi se zdelo	A
koliko težav bi nastalo, če bi se ustavljala	mati	njuni ljubezni; kako hudo je, kako malo sreče	A
kako je opravil, se je oče porogljivo zasmejal;	mati	je rekla: »Korbinka jo je pregovorila.Le meni	A
Kako pa, da sta se pripeljala,« je vprašala	mati,	ki je bila prihitela na prag, pozdravljala sina	A
Zefa. »Ni zakurjena, ljuba moja,« je dejala	mati.	»Nič se ne boj!	A
Vsak misli, da je njegova prava.« Ivan in	mati	bi bila rada videla, da bi bila Zefa prijaznejša	A
Laškem, bi se čudili, da sva se že vrnila.«	Mati	je bila naročila v kuhinji, da zavro vina, in	A
zabojčka gramofon in ga navila. Ko se je vrnila	mati,	je zabučala hohnjava godba, da je nekoliko obrnil	A
kakšen bo učinek. S Tomažonom ni bilo nič, in	mati	je samo pomilovalno napela usta; pod oknom pa	A
Ivan nepotrpežljiv. »Urša je umrla,« je dejala	mati.	»Kaj pa ji je bilo?«	A
sedala mlada dva na sani, jima je še naročala	mati,	da naj ne pozabita Uršine zadeve; le proti drugim	A
Spominjal se je Ivan, kako ga je pred poroko svarila	mati,	in dozdevalo se mu je, da ni govorila iz njenih	A
nesrečno zaleteti! S strahom v srcu je čutila	mati,	kako se bliža polom.Saj je vedela, da je dohodkov	A
več bi posestvo v Šmihelu že še preredilo.	Mati	je računala vestno in pravilno; sin pa že ni	A
/ stran 245 . / njega strast v nesrečo. »O	mati,	mati, kako dobro si mi svetovala!« si je dejal	A
stran 245 . / njega strast v nesrečo. »O mati,	mati,	kako dobro si mi svetovala!« si je dejal bridko	A
je bil držal siromak samo, dokler je živela	mati.	Ko pa so bile tej skrbi in žalost in prepir s	A
okenca na dve strani, in kadar zavpije deček ali	mati:	»Oče, tujci!« se vzdigne izza mize Jože Petan	A
tujcem jagod ali cvetic. V koči jima pobere potem	mati,	kar sta bila nabrala, in se jezi, če sta prinesla	A
mano, ko si že pozabil, kaj so dejali rajna	mati	na smrtni postelji.Ali niso rekli, da v miru	A
Kajne, denar ti je že pošel, Boštjan? Oj, tvoja	mati	pozna dobro vse težave mladih ljudi.Toda le	A
zalegi, ki se imenuje celjske grofe.« »Ha,	mati	‒ ali Mana,« je popravil Boštjan, »če vi kakor	A
nocoj. Mož se bo branil in če imam nesrečo,	mati!	«‒	A
je Bog zdaj dal v mojo pest in v malo dneh,	mati,	v malo dneh boste maščevani vi in moj oče in	A
Tiho, tiho, da te kdo ne sliši,« je šepetala	mati	in védla sina v svojo sobico.Ondi mu je razodela	A
moriti ljudi, ki mi niso ničesar storili.« A	mati	mu je prigovarjala, da je vsa namera obrnjena	A
nego braniti, braniti svojega brata. »Brata,	mati,	brata?« je dejal trpko kovač.»Saj jaz nimam	A
imenoval brata in bil tepen namesto njega, a zdaj,	mati!	‒	A
zobmi, da je Urbana posilil zaničljiv smeh.	Mati	pa le ni odjenjala, dokler ga ni pregovorila	A
in postrani omenil, da se mu Mana, Urbanova	mati,	zdi jako sumljiva.Zdravnik se je nemirno premikal	A
« In Boštjan se je čudno posmejal, da ga je	mati	prestrašeno pogledala.»Bog nas varuj!	A
varuj! Sin, glej, kaj delaš!« ga je opominjala	mati.	»Sam Belcebub si ne bi upal celjskemu grofu biti	A
pa je odgovoril, da se zanj ni treba bati; in	mati	je nadaljevala, kako je grofu Frideriku omenila	A
lahko spomni nate, da bo Urh jezen.« S tem pa	mati	Boštjanu ni ustregla in ukazal je, naj to reč	A
obsodila na več let v mestne šole. Ker so stara	mati	moja imeli v mestu svojo hišo, stanoval sem	A
kraja iz sladkega jutranjega spanja. Stara	mati	so bili v tej hiši porojeni in ne bom se zlagal	A
sebe, če si jo še tako drezal in vlekel. Stara	mati	so imeli neizrečeno potrpežljivost z njo; jaz	A
se je ogibal kakor naglavnega greha. Stara	mati	so pač imeli še eno prav lepo uro, ki je stala	A
je Peter poučeval, kako se navija, vendar si	mati	niso upali, še manj pa, da bi jo bili komu zaupali	A
kateri je drugi roko držal v kleščah. Stara	mati	so rekli, da tudi angel ure bije, kar je neki	A
Tako so mi vsaj prav za gotovo povedali stara	mati	in ker vem, da se nikoli niso zlagali, mora	A
sam o tem prepričal, ali kaj, ker tega stara	mati	niso nikakor pripustili.Potem so mi pravili	A
bil smel le enkrat potegniti za vrvico, ali	mati	so se preveč bali, da bi se s tem ura ne pokazila	A
je prišel kak človek v hišo, so znali stara	mati	besedo obrniti tako, da so jeli govoriti o Petru	A
kaj bi bil počel, ko bi ne bili imeli stara	mati	nekaj v hiši, kar naj je vsaj zjutraj uro prav	A
junak bi ga ne bil dobil, ko bi si bili dali	mati	kaj dopovedati.Ali kaj?	A
obrezovali toporišče za novo sekiro, ko pridejo	mati	k njim, da bi jim oznanili Avguštinovo željo	A
bi jim oznanili Avguštinovo željo. Seveda so	mati	veliko še sami pristavili, posebno fantove bistroumnosti	A
nič so naprej gladili toporišče. Šele ko so	mati	prenehali, denejo rezilnik na stran, potegnejo	A
pokali, kakor danes, tako jih je žena ujezila.	Mati	pa sedejo na klop pred hišo in jokajo.Avguštin	A
Ko so oče prišli k večerji domov, tedaj so	mati	še šobo napeli in so se držali kakor hudo vreme	A
konec tega prepira. Ali v tem so se motili;	mati	so bili le na videz premagani; na tihem so napravljali	A
stanovitnost ubogega očeta. Prvi, katerega so	mati	dobili na svojo stran, je bil Krivček, mož po	A
zraven, ali ne? Krivčka so tedaj tudi Ocepkova	mati	naprosili, da bi jim pomagal moža na kako vižo	A
trije poglavitni stebri, na katere so zidali	mati	svoje upanje, in to upanje jih ni prevarilo	A
naprej, kar pridejo na prag slepa Polona in	mati	z Avguštinom, ki je naglo tekel gospodu roko	A
Ko so se bližali vsi svetniki, naložili so	mati	v oprtni koš nekaj masla, moke, kaše in druge	A
niso dali drugega, nego maslec žganja na dan.	Mati	so po poti marsikak lep nauk dali svojemu sinu	A
Ko so prišli do velike ceste, ločili so se	mati	in so šli žalostno-veseli nazaj proti domu,	A
nosu zelena očala. . / . / stran 36 . / »No!	mati,	zdaj pa z južino na mizo!« veli Šnakšnepskovski	A
na mizo!« veli Šnakšnepskovski Češnovarici.	Mati	prinesejo latvico sladkega mleka in kos domačega	A
Luin: www.omnibus.se/beseda) I. V gozdu »	Mati,	ali imate kaj kruha, lačen sem!« prosi mali	A
nekaj kuhanih krhljev, le vzemi jih,« odgovori	mati	s slabim glasom in potem še pristavi: »Ko bodo	A
polovi zadnje pare hruševih krhljev iz vode. »	Mati,	ali ste žejni?Ali nočete hruševke?« ponuja materi	A
spet iz hiše. Ko je Tonček zaprl vrata, sklene	mati	roke in goreče moli in prosi Boga, da bi ji	A
prav na samem kraj gozda. Včasih, ko so šli	mati	in Logarjevi na delo v vas, po ves dan ni videl	A
vas, po ves dan ni videl žive krščene duše.	Mati	so mu na peči pustili lonec češpljeve kaše in	A
Logarjevega zelenika, je prosil Boga, da bi ozdraveli	mati,	ki so se mu v srce smilili in ker je mislil	A
nočjo in ga s pipcem vred pojedó. In kaj porekó	mati?	Bridko začne jokati in teka po rovtu sem ter	A
»Domov, k materi.« »Kje pa so tvoja	mati?	« »Pri Logarjevih v bajti.«	A
nihče bi ne bil rekel, da ju je povila ista	mati.	Kakor je bil on osoren in trd, toliko prijazna	A
priporočala s srčnimi besedami Mini, naj bo ona	mati	zapuščeni siroti in zraven so ji vroče solze	A
vleče fanta za rokav od vrat naprej. »Tvoja	mati	je bolna, kajne?« vpraša nadalje gozdar. Te	A
ni govoril o njegovi materi, vsakdo je rekel:	Mati	so bili, so rekli, pojdejo itd. »Jaz grem domov	A
materi. »Če boš priden, pa ostani pri nas, da	mati	ozdravi,« pristavi gozdar z bolj mehkim glasom	A
razen tebe nima človeka na tem svetu, ti mu bodi	mati	‒ glej, da bo nekoč pošten človek.Kar si mu	A
mu je počiti od neizrekljive bridkosti. »Oh,	mati,	mati, nikar še ne umrite!Saj bom priden, saj	A
počiti od neizrekljive bridkosti. »Oh, mati,	mati,	nikar še ne umrite!Saj bom priden, saj vas bom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani