mati (101-200)

utihne; noč POLJANEC na postelji: Mati!	MATI	se vzdrami: Kdo je? POLJANEC šepetaje	A
se vzdrami: Kdo je? POLJANEC šepetaje:	Mati	... dajte mi rožo ... do ustnic mi jo dajte!... Ali	A
koraki . / . / stran 109 . / VIDA proseč:	Mati,	o, mati! POLJANEC: Bog, usmili se ... roko	A
/ stran 109 . / VIDA proseč: Mati, o,	mati!	POLJANEC: Bog, usmili se ... roko mi vzdigni	A
dragi ... iskal sem jo in sem jo našel - glej!	Mati	prižge svečo. VIDA: Dragi, ubogi, od srca	A
Vstani, pojdi, kakor si!	MATI	pokriža Poljanca: Najlepšo pot je šel!	A
pogrnjena. Troje žensk sedi na klopi za pečjó;	mati	stojí med durmi v ozadju, da vidi, če je izba	A
VSE TRI: Blagor tebi!	MATI:	Ne blagrujte me; preveč je blagoslova; skoro	A
TRETJA SOSEDA: Samoten je dom, Bog se te usmili!	MATI:	Eden je ostal, vseh mojih molitev gospod!Eden	A
preko gorá, preko morjá - kjé so? Molk	MATI	stopi v ospredje: Bog je bil usmiljen.Kar	A
sirote, se ni ozrl. . / . / stran 115 . /	MATI:	Ene same lehe ni oškropil dež; Bog je poslal	A
Odidejo.	MATI:	Strah me je blagrovanja.-	A
- Francka pride	MATI:	Ali si pogledala po klancu, tudi natanko v dolino	A
tako bi prišel; ne bi ga priklicala z očmí.	MATI	osupla: Ne s temi solznimi! FRANCKA: Kakor	A
bi ga mrtvega vozili, tako mi je pri srcu.	MATI:	Greh so take besede.Bridkost je preblizu, ne	A
FRANCKA: Ukazala sem, pa se je razjokalo.	MATI:	Zdi se mi, da slišim voz na klancu.Skozi zid	A
Daj vina in kruha na mizo!	Mati	proti durim, Francka stopi k polici, ki je pregrnjena	A
Tone med durmi TONE: Ne še dočakali?	MATI:	Zgodaj je še.Odide.	A
zapit vaški oderuh, ŠTACUNARKA, debela	mati,	CERKOVNIK, rejena, obrita, sladkostna neroda	A
Mojzesa. Kdo mu je bil oče, kdo mu je bila	mati?	VSI zmajejo z glavo, zamahnejo z rokó:	A
PETER trepeče, ne more se geniti, šepeče:	Mati...	o mati... moja mati! ŽUPANJA omahne, postavi	A
trepeče, ne more se geniti, šepeče: Mati... o	mati...	moja mati! ŽUPANJA omahne, postavi svečo	A
more se geniti, šepeče: Mati... o mati... moja	mati!	ŽUPANJA omahne, postavi svečo na mizo:	A
PETER nenadoma ves glasán, razprostre roké:	Mati...	o moja mati!Plane k županji in jo objame.	A
nenadoma ves glasán, razprostre roké: Mati... o moja	mati!	Plane k županji in jo objame.	A
ŽUPANJA: Ták tiho, ták tiho vsaj! PETER: O	mati,	petindvajset let... ŽUPANJA: Ták tiho, ták	A
jemala, kjé bi iskala? PETER: Le v izbo, o	mati,	le v izbo! ŽUPANJA se pokriža, zavzdihne	A
zaničljivo: Bodi... za nocoj... Na svidenje, ljuba	mati!	Jo objame in poljubi; nato se okrene in stopi	A
Bogve, ali je to prišlo iz romanov; - pa njena	mati	je bila tudi taka. VRANČIČEVKA: Imeti bi	A
prihitel na pomoč, če bi se potápljala njegova	mati	v penečih valovih?... Danes pokažite, da gojé	A
Kdo kliče? DOJKA Vaša	mati.	JULIJA Tu sem, milostna mati.	A
DOJKA Vaša mati. JULIJA Tu sem, milostna	mati.	Ukazujte!	A
mlajše od tebe. Če se prav spominjam, sem bila	mati	tvoja v istih letih, ko si ti še deklé.Na kratko	A
poljubavate prav po pravilih! DOJKA Juliji	Mati	bi rada govorila z vami. ROMEO dojki	A
vami. ROMEO dojki Kdo je ta gospodična	mati?	DOJKA Ej, mladi gospod, to je gospa te	A
rastlin strupenih, zélišč blagodejnih. Nature	mati,	zemlja, je njen grob, in grob je bil studenec	A
kamni in rastline. Od vseh stvari, kar jih je	mati	zemlja rodila, ni nobena tako zlá, da zemlji	A
zlažem, čednosten gospod. - Kje pa je vaša	mati?	JULIJA Mati?	A
- Kje pa je vaša mati? JULIJA	Mati?	Kje pač bi bila?	A
ljubček pravi, kakor fin gospod - kje pa je Vaša	mati?	“ DOJKA Jejmine! kako ste silni!	A
Tybalt je mrtev - mrtev je tvoj oče, mrtva je	mati,	ali obadva?Bolj mirna pač bi bila moja žalost	A
bi ne mogel trpljenje moje. - Kje sta oče,	mati?	DOJKA Ob Tybaltovem truplu vpijeta in tožita	A
JULIJA Kdo kliče? Moja milostiva	mati?	Je li tak kasna, ali tako zgodnja?	A
JULIJA Ej, to je prav! Povejte	mati,	kaj je? GROFICA Le misli si, otrok!	A
da se ozré v brezdanjo mojo žalost? O sladka	mati,	ne zavrzi me!Samo en mesec! ah samo en teden	A
Ali me rabita? JULIJA Ne, blaga	mati,	izbrali sva že vse, kar je potreba.Če vam je	A
lazite po prstih za mojim hrbtom. Ni ga rodila	mati,	ki bi bil v stanu, da me prevrne. Zapomnite	A
Čeligoja GROZDANA njena sorodnica VRZA stara	mati	Čeligojeva BATOG VOLKAN KAJAZNIK LASTON slovenski	A
VRZA Kdo je v domu? GROZDANA Stara	mati	kliče. ZORISLAVA Jaz in Grozdana, babica.	A
Moj Čeligoj, moj sin! Čeligoj. ZORISLAVA	Mati.	Gre k starki ter jo obstreže, da s stola ne	A
Čeligoja nisi s seboj privel? NEKLON Ne,	mati!	Zorislavi: Ali zopet več ne ve njegove smrti	A
Kaj si rekel? ZORISLAVA Idete li spat,	mati?	VRZA Idem, idem.	A
ti otec i majka. Perun ti bodi otec, domovina	mati.	Kadar dorasteš, ostaneš veren našemu Perunu in	A
še ne tako srčno in ljubo, odkar mi je moja	mati	umrla.‒ Moja mati!	A
ljubo, odkar mi je moja mati umrla. ‒ Moja	mati!	Kako mi nje spomin na misel prihaja?	A
Lojz mlad, močan in lep fant. Grdo je to,	mati,	da se veselite.Drugi imajo otroke doma, zadolženi	A
kaj težko pisal meni po denar, kaj? Lojz.	Mati,	veste kaj bi vam svetoval: Nikar preveč ...Pretrgalo	A
pišem, če sem potreben?! Pečarica. I nu, tvoja	mati	sem.In rada te imam vseeno.	A
če si moje pameti. Lojz. Jaz sem svoje,	mati.	Tako je.	A
Ampak všeč mi je to. Tvoja	mati	ne mara za dolge jezike in glej počakat te je	A
Enkrat že pride na moje. Lojz. Ne vem	mati,	kako bo s tem. Pečarica.To ti povem, dandanes	A
bi jo le dobil. To vzemi, vidiš. Lojz. Eh,	mati,	kaj se mučite!Saj sem vam povedal, katero bi	A
povem, zastonj ga loviš, zastonj! Lojz. Ali	mati,	kaj vam je?!Kaj vam je storila?! Pečarica.	A
Zbeži vun.) Lojz stisne pesti, zavpije.	Mati,	zakaj ste to storili?! (Pograbi klobuk in odbeži	A
Lojz skoči izza mize k materi.	Mati,	še to vas bom prosil! Če sem res vaše krvi,	A
Moram! Ste slišali,	mati!	Pečarica se vzdigne.	A
ne zaslužim, da me je sram pred samim seboj.	Mati,	svoje pravice iščem. Dajte mi denar za pot!	A
Naj gre. Jaz sem mu dobra	mati,	ali za snaho nečem vsake.Nečem.	A
spravlja denar. Tega vam ne bom pozabil,	mati.	Bom že jaz zaslužil v Ameriki svoji Ančki doto	A
svoji Ančki doto pet tisoč, kakor ste rekli,	mati.	Pečarka.Ponoreli ste vsi, ha, ha!	A
kaznoval Bog! Alenka joka. Oh, preljuba	Mati	Božja, torej tak si!Ti hinavec hinavski!	A
Vè, kaj bi ne vedel. Ali tvoja	mati	vedno hodi za nama, pošilja ogleduhe k nam.	A
Rajši me pusti. Vidiš, tudi moja	mati	pravijo, da ne bo iz tega nikdar sreče.Ne hodi	A
Pusti me, pa vzemi drugo.	Mati	ti bodo prepisali domačijo, srečen boš.Nikar	A
Majhna je. . /\ .. stran 86 . \/ Ranjka	mati	so težko umirali zaradi nje.Bog vas obvaruj	A
Ampak Ančka je jako bolna. To vam povem,	mati,	če se Ančki kaj zgodi...(Preteče:) Potem naj	A
Takoj piši, ko prideš tja. Lojz. Z Bogom,	mati!	Milo se mi je storilo.	A
Milo se mi je storilo.	Mati,	Ančka je jako bolna...Toliko sem se korajžil na	A
Če se Ančki kaj zgodi ...	Mati,	še enkrat bi vas prosil... Pečarka.Le pojdi	A
je zate in zame! Rada te imam, ampak jaz sem	mati,	moram ti braniti, če siliš v nesrečo.Ono dekle	A
dekle ni zate, verjemi. Lojz. Pa z Bogom,	mati!	Morda se vidimo kmalu.	A
Ti si ga tudi pustila! Kakšna	mati	si ti?!Zver si!	A
Svetínjo pobožno samó; Na glas je solzíla se	mati,	Pretežko biló je slovó. »Svetínjo ná zlato!	A
Zaklád pa tá moj ti bo právil O domu, kjer	mati	živí. Rodóve boš videl srečnejše, Zemljó bogatejšo	A
. / . / stran 35 . / Na glas je solzíla se	mati,	Ko težko jemál sem slovó; Ničesar imela ní dati	A
biti ‒ tat! In »greh je krasti«, rekla mi je	mati,	Pokojna mati ‒ Bog ji náuk plati!‒	A
»greh je krasti«, rekla mi je mati, Pokojna	mati	‒ Bog ji náuk plati!‒	A
sina ko besán, Obrne se od njega v strán. A	mati	plače, da je joj! »Sin moj, sin moj, káj bo	A
gleda skoz ôkno In lice ji lepo bledí. In	mati	ji stréžejo stara, Ujámejo vsak njen vzdihljáj	A
smo zibel legli na noč, pesem zapela lepo je	mati,	v sèn zazibala nas tiho pojoč Petju je dana	A
nekdaj znanilo? . / . / stran 21 . / vélika	mati,	priroda, povej! Bilo je, kot bi nikdár ne bilo	A
plava v sanji zlati, na posteljici pred tabo,	mati,	O pusti ga, naj spi! Naj pije spanja bežne čare	A
ure nam pokoja krati, ne krati li jih, skrbna	mati?	O pusti ga, naj spi!	A
Nevidno angelci krilati obletajo mu čelo,	mati.	O pusti ga, naj spi!	A
spet bi mogel spati, kot danes spi pred tabo,	mati.	O pusti ga, naj spi!	A
vse drugo vzel je tvoj pokop. Nocoj doni, o	mati,	žalen zvon za mene živ, za tebe mrtev zvon.	A
zgodnji grob položil jaz. Ti nisi mi telesa	mati	le. Prejasen srca svojega izraz pustila svetu	A
Naproti hitel bom ti jaz tedaj, objel te,	mati	ljubljena, tedaj, in kaj ti vse povedal ‒ vedi	A
otroku v duši klečečemu na črni ruši kot speča	mati	le pod njo. Vsa čustva mi nocoj drhte, ko pojejo	A
Gospod naj da ti,« jaz molim naj ‒ ti pa, o	mati,	le mirno spi, le sladko spi! III.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani