mati (401-500)

izpod strehe, zato ostaneta doma!« je odločila	mati.	Obrnil sem se k porodnici in možu, poudaril	A
gospodarju iz roke; iz hiše sta prišla gospodarjeva	mati	in brat in ga odvlekla. Nadaljni potek vznemirljiveg	A
mislite ovaditi?« je s strahom poizvedovala	mati.	»Prizanesite mu, ki je dober človek in krotek	A
čez dobre pol ure je odhajal vlak proti mestu.	Mati	je bila v zadregi, češ da ni denarja pri hiši	A
bolezni. V veliko zadrego me je spravila uboga	mati,	ki mi je razložila svoje misli: Oče teh nebogljenih	A
ki je v dvomih ali stiskah. Morda sta oče in	mati	zastarela po nazorih ali se vračata na otroško	A
»Kaj pa vi, mamka?« sem jo nataknil. »	Mati	sem njena!« se je odrezala kljubovalno. »Pojdite	A
trpljenja, saj ozdravljenja ni pričakovala ne	mati,	ne ona, pa tudi on sam ne več.S podvojeno skrbno	A
»Daleč smo prišli pri nas. O, ko bi rajnka	mati...	rajnka mati...« -Toliko da ne udari v plač.	A
prišli pri nas. O, ko bi rajnka mati... rajnka	mati...	« -Toliko da ne udari v plač.	A
Toliko da ne udari v plač. »Rajnka	mati,	kajpada,« zasuka zdajci Drozeg svojo palico	A
je Gino vrgel dol vrečo,« je rekel čez čas.	Mati	molčí in Lojzek vé, da zdaj ni huda nanj, ker	A
Njegov šolarček je drobčkan in plave lase mu je	mati	sama pristrigla, takó da mu jih je na tilniku	A
na kolesu in zvonklja in žvižga. »Ali te ni	mati	naučila spodobnega vedenja?« pravi kupovalka	A
je mórala umakniti. Fant pridrži kolo: »Moja	mati	bi vam bila lahko učiteljica, ko je bila stara	A
roki. »Časnik razgrni pod črnilnik,« je rekla	mati	Branku. Štefan si je pomaknil mizico z orodjem	A
enim samim korakom vzpelo na dvoriščni zid.	Mati	je pospravljala posodo z mize (polovica mize	A
Saj je tu, papá,« je spet rekel Branko, da bi	mati	ne slišala očetovih besed.A Štefanu ni do prerekanja	A
zadušiti pesem v sebi, pogasiti ogenj v sebi, kakor	mati,	ki si bo pretisnila telo in pomečkala otroka	A
pomislila je na mater in zdelo se ji je, da je	mati	nehala dihati.V sobici onstran kuhinje je, vendar	A
kljuko in počasi odprla, vtaknila je uho v režo.	Mati	je dihala, čisto rahlo dihala. Potem je v kuhinji	A
jim ni mar, če bo vsak čas prišla policija.	Mati	sedi tam med njimi in ne vé še, zakaj pravzaprav	A
in treščilo, o, saj ne ve več, o svetogorska	Mati	božja, zapornice so prelomili.Ljudje bežimo	A
osebami, ki so na drugačen način znane osebe.	Mati,	oče, Srečko, sošolci in mesto v zalivu, ki se	A
Naučil se bom. Mia mamma mi insegnerà = Moja	mati	me bo naučila. La prossima volta parler� bene	A
vseh teh Rezik v vseh hišah so kakor njegova	mati,	za katero bi on moral biti Milko in ne Emilio	A
Z željo, da si kakor drugi v šoli?	Mati	sicer ne govori takó kakor profesorji v šoli	A
vse podobe. Stal je sredi sobe in vedel, da ga	mati	lahko vsak hip pokliče k večerji; vendar čuti	A
stran 253 . \/ V stanovanju onstran ulice je	mati	kričala otroku: »Starai fermo, sì o no?«Besede	A
To je zaradi žene in moža, ki sta njegova	mati	in njegov oče.Zakaj je stopil v to njuno spalnico	A
se odprla vrata in v sobo je stopila njegova	mati.	Kakor da jo je z mislijo poklical in mora prav	A
Kako je bilo, ko so prišli?« je vprašal. A	mati	je zdaj urejala perilo v omari.Molčala je, ker	A
A on je bil zdaj že v kuhinji.	Mati	je ugasila luč na hodniku, pobrala prazen okvir	A
vratca štedilnika in potisnil sliko v štedilnik.	Mati	ga je topo opazovala, nato se je zavedela, da	A
smehljal. Plaha in pohlevna ženica je njegova	mati,	kakor nebogljen otrok pred njim, ki ga zanaša	A
progo belega papirja z ljubeznijo, s kakršno	mati	previja dojenčka.Ne, tega ne bi pričakoval od	A
držal omot v naročju kakor mlada, še nerodna	mati	novorojenčka.Kakor da je domačim uspelo prav	A
dopoldan, ker gospodinje otresajo preproge in	mati	kleči v predsobi na tleh in drgne s trdo krtačo	A
je razdražen in obenem premagan otrok, ki mu	mati	potrpežljivo dela silo, ko mu vtika žličko v	A
obrežju in ti stopaš ob materi. Poletje je in	mati	ima v roki torbo s kopalno obleko in s sadjem	A
žgale. Nima pomena kdaj, če pa te je okužila	mati,	ko te je nosila.Nima prav nobenega pomena kdaj	A
razloček. Prej je bila učiteljica vse dobro, druga	mati,	ki ti pomaga, če ne znaš, se ti ne posmehuje	A
A, seve, ti nimaš sestre,’ pravi, 𠆪 ko moja	mati	zarana vstane, leže sestra k meni.Dve leti je	A
Govorila je v kolena, takó govori otrok, ki ga je	mati	stepla in se je najokal, a se potem še malo	A
to sta se sporazumno in hkrati nasmehnila.	Mati	pa je že prej izginila. V prostoru, ki je zad	A
»Saj je bil tudi on tam, mama!«	Mati	je zarovštala s posodo; kakor nalašč, je pomislil	A
Jaz bi odpotoval, ti bi pa ostala.	Mati	bi ti branila, da bi prišla za mano, jokala	A
Vkrcala se je družinica v športni opremi;	mati,	oče in dečka v kratkih hlačah, pa postaven kmet	A
Bil je s svojimi, a je bil sam.	Mati	je bila prav tako z dečkoma, a je bila tudi	A
postal zaupljiv. »Na premcu pa sta bila oče in	mati	z dvema dečkoma. Nič posebnega seveda.	A
sedela na žičnati vrvi prav na koncu premca,	mati	je stala ob njih.Drobila je kruh v žepu, ga	A
vekami. - Nič hudega ne bo! - je mirneje rekla	mati.	- Samo na vrh pojdita!	A
je zastokal Tone. - Pojdita! - je ukazala	mati.	- Nič hudega ne bo!...	A
in obstali dva koraka od praga. - Dober dan,	mati!	- je rekel Prekleta strešnica.Njegov glas ni	A
. \/ . / - Zaplatarjev, ti si še upaš reči	mati?	- ga je prav počasi vprašala Temnikarica.- Čudno	A
- Ruski nesrečniki tvoje sorte. -	Mati,	vi boste slabo končali! - je zagolčal Prekleta	A
obrnil. - Ti, Zaplatarjev, da mi ne rečeš več	mati!	- je ostro odbila Temnikarica.	A
najprej so prignali Justino in jo pahnili v izbo.	Mati	jo je potegnila k sebi. - Nič hudega	A
je utihnil. - Šel je ...- je v srcu vzdihnila	mati.	Potegnila mu je z dlanjo po mrzlem, mokrem čelu	A
ona pa je zadnja na vrsti, kakor vsaka prava	mati,	ki zmeraj zadnja leže k počitku...Vzdihnila je	A
Nič hudega ne bo ...- -	Mati!	... - je zagolčal, a premaknil se ni.	A
- Da mi glavo odsekaš ti. -	Mati...	- je zagolčal in se zamajal. - Saj sem	A
zagolčal in se zamajal. - Saj sem ti zdaj res	mati,	- je rekla.- S tem te bom odrešila.	A
- Saplater? -	Mati!	... - je zagolčal Prekleta strešnica in se zrušil	A
- Saplater! -	Mati!	... - je zagolčal Prekleta strešnica in stegnil	A
- Nič hudega ne bo ... -	Mati!	... - je zagolčal. Vojaka sta zdaj stopila	A
- Saplater! - je v tišino udaril ukaz. -	Mati,	usmilite se me! - je še enkrat zaječal Prekleta	A
mi boš odsekal glavo, boš odrešen tudi ti. -	Mati!	... - Zaplatarjev, nič hudega ne bo!...	A
fantje v hosto, so me odvlekli na Rab. Samo	mati	je ostala doma.« »Tudi stara mati je	A
Samo mati je ostala doma.« »Tudi stara	mati	je zgorela,« se je oglasil Jankec.	A
pogreli. Saj veste, kako je: dom je dom in prava	mati	ima še zmeraj kje kaj skrito...No, pa so jih obkolili	A
so jih obkolili in zažgali hišo... Tako so šli	mati	in trije sinovi...Tega, najmlajšega, ki zdaj leži	A
Niste. Tvoja	mati	ima prav.Reva!	A
hlačah prikazal na pragu in nekaj zajavkal. Stara	mati	je trdila, da jo bo zadela kap.Žef pa vsega	A
mleka za otroke. Doma sta ostali samo stara	mati	in Kristinca.Ležali sta na postelji.	A
široko smejal, se je sklonila k Anci in rekla: »	Mati,	ta prav gotovo ni lačen, ker se tako smeje.	A
Starec je utihnil. Oglasila pa se je stara	mati;	napela se je in hrešče zavpila: »Nanca	A
Kakor je božja volja, si je mislil. Stara	mati	je včasih poklicala Nanco, tako iz navade, ali	A
kar sedela v kuhinji, če se ne bi zadrla stara	mati:	»Kaj pa delaš!	A
je kljub vsemu obračala v stran, da bi stara	mati	ne videla smeha na njenih ustnicah.	A
samo to, da je v oknu Modrijanove hiše njegova	mati	in da ga mati gleda.Poštar je za to veliko slovesnos	A
oknu Modrijanove hiše njegova mati in da ga	mati	gleda.Poštar je za to veliko slovesnost pripravil	A
Michelinu, angiul miu!"3 zavpije poštarjeva	mati	z okna v drugem nadstropju Modrijanove hiše	A
tesnobo je občutil v otroških letih, ko ga je	mati	o mraku poslala zapret kurnik, ki je bil za	A
je skočil čez vežni prag. Tisti tesnobi je	mati	rekla strah.Toda Dragič je bil prepričan, da	A
stanovanju; in ne bo vedel povedati, kje biva’.	Mati	pa je daleč, dom je daleč in domov za mejami	A
jeknila in prebledela. Omahnila bi s klopi, če	mati	ne bi takoj skočila k njej in jo prestregla	A
sunkovito vrgla lepe bele roke na bledi obraz.	Mati	jo je objela in jo skoraj odnesla v izbo.	A
topim pogledom. »Otrok moj ...« je vzkliknila	mati	in se pognala proti njej, a Zmaga jo je ustavila	A
Francovich!" „Tvoj oče je tat!" „Tvoja	mati	je lajdra!" „Via Pettaros!"	A
verzov nekaj pomenila, je bila poroka. Saj ji je	mati	že dolga leta sem ob vsaki priliki govorila	A
večer se je Linika vrnila domov s petdesetakom.	Mati	je izbuljila oči, oče se je najprej stresel	A
Pravijo, da bo kmalu umrla.	Mati	je žalostna:„Niti enega svetlega trenutka,"	A
razorano zemljo. In takrat ve, da mu je zemlja	mati,	da mu je prava mati, čeprav je tu pa tam pusta	A
takrat ve, da mu je zemlja mati, da mu je prava	mati,	čeprav je tu pa tam pusta in revna.	A
tam pusta in revna. Domača zemlja nam je res	mati,	tujina nam je mačeha, nas sprejme, nam da kruha	A
opije nas z vinom in z ljubeznijo, a ni nam	mati...	Večkrat se peljemo, peljemo se v mislih	A
Kozane, Vipolž? V sobi ziblje	mati	in poje vnuku: nina nana - nana	A
slovenskim vnukom, ki mu poje še slovenska stara	mati.	Vračam se skozi brajde in občutim, da	A
večerih zbere cela družina. Oče v zapeček,	mati	v drugega, otroci pa na peč.Oj, kako lepi so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani