nova beseda iz Slovenije

mati (801-900)


voza. Zaman ju je hrepeneče čakala Primoževa      mati,      zaman je hodil mladi Primož še pozno v noč gledat  A
upanja. »Oh, umrl je Juri, umrl,« je vzdihovala      mati      še celo dopoldne drugega dne; zakaj Premcu se  A
dneh bo doma.« »Oh, hvala Bogu!« je vzkliknila      mati.      »Glejte jo!« se zasmeje Premec.  A
sina, ki se je zopet našel, ga je sprejel oče,      mati      ga je držala za eno roko in s solznimi očmi  A
veselja, kakršnega sta bila pričakovala oče in      mati.     Branila sta mu starša, naj še ne prijemlje za  A
pripovedoval in umikal se je glasnim družbam. »     Mati,      meni verjemi,« je dejal Premec, »dolgčas mu  A
pride k njim na Strmo peč. Ko pa je skrbna      mati      Primoževka videla, kako so se Juriju in Rozalki  A
dvorišče in mu ni šla beseda z jezika. »Oh, rad,      mati,     « je dejal tiho, »če ne boste hudi.« In šel je  A
popravljal, tako da sta ga pogosto opominjali      mati      in Rozalka, naj se ne pretegne z delom.Anica  A
znorel, odkar je prišel od vojakov. Doma se mu      mati      sama ukvarja, on pa sedi po zaporih in plačuje  A
»Zakaj pa materi nagaja?« »Njegova      mati      je najsitnejša ženska v vsi fari.« »In kako  A
stiski. Vprašal je še, kam je šel oče, kaj dela      mati,      kje so otroci; potem pa ni vedel več. »Doma  A
brisala roke ob predpasnik. »Dober večer,      mati!     « je dejal Tone in postavil panjič na mizo.»Medu  A
Jerico, da je povedal dekletu, da jo oče ali      mati      kliče, ali vprašal fanta, če nima doma nič dela  A
vdala. V hišo je začela prihajati Gašperjeva      mati,      ki je komaj čakala, da bi dobil sin pošteno  A
v vežo. Na eni strani, v hramu, mu je spala      mati,      na drugi je stala v sobi njegova postelja.Po  A
je samo nekoliko zadremal, ko ga je zbudila      mati      in mu povedala, kaj se je bilo zgodilo. Gašper  A
kako prav je, da si ti spal doma!« je dejala      mati.      »Drugače bi morda tebe obdolžili.«   A
Hvala Bogu, da sem opravil! Ej,      Mati      božja bo pomagala.Saj imam tudi rad svojega  A
v grob Jeričin oče in kmalu potem Gašperjeva      mati.      Jerica je živela nekaj let zadovoljna in srečna  A
neizkušenem srcu, kaj to pomeni. Ker se mu je      mati      smilila, se je jezil na očeta, ki ga še nikdar  A
/ . / stran 96 . / Nekega popoldne je šla      mati      z otrokoma na polje. »Mama,« je dejala tiho  A
pri Rožmanu?« »Morda se pa motiš,« je dejala      mati,      ki je žalostna spoznala, kako že čuti otrok  A
kakor da bi jo hotel vprašati, zakaj ne pomaga.      Mati      je urno odpeljala otroka, sedla z njima na mejo  A
njegova kolena. »Oh, sitni otroci,« je karala      mati,      »pustite strica pri miru, ki je truden!« Bric  A
trmasto odkimaval, kadar mu je prigovarjala      mati,      da mora ljubiti svojega očeta.Saj se je bil  A
jokati, in se ni dala umiriti, dokler je ni vzela      mati      v naročje, kjer je skrila glavo na njenih prsih  A
in kadar sta bila otroka v postelji in ju je      mati      odevala, ni nihče vprašal, kje je oče; ne sin  A
nekdanjo ljubezen. Otroka sta se prebudila in      mati      ju je opominjala, ko ju je oblačila, da naj  A
Gašperček! Jaz te bom nekam poslala,« je dejala      mati.      Gašperček je prinesel svojo obleko, da mu je  A
pomagala; potem je pridrobnela Jerica, da ji je      mati      zavezala krilce in ji počesala lase.Solze so  A
skrbi sem ti naložila, Tone,« je dejala spet      mati;      »toda jaz si nisem vedela drugače pomagati,  A
popraševala otroka, kakšen jima je bil oče, kakšna      mati,      govori lepo in navajaj ju, da bosta molila za  A
domov. Jerica je bila nekako pozabila, da ji je      mati      umrla; Gašper pa bi jo bil spet rad videl.Da  A
orehe. »Zdaj jokajo doma vsi skupaj, ker je      mati      po vrsti vse pretepla.Jaz bi pa Tetreva, če  A
Pepetovo družbo. »Tu se vidi, kaj je žena, kaj je      mati,     « je dejala Mana. »Gladež je zelo pameten in  A
za to je skrbel Tone; Bricova dva fanta je      mati      krotila. »Kaj bo, kaj bo!« je tarnala teta.  A
svatbo?« »Tetrev, če ti to izpelješ,« je dejala      mati,      »imaš pri meni vedro črnine na dobrem.« »Rožman  A
v par dneh vam pripeljem medveda samega.«      Mati      je naložila Tetrevu dva hleba kruha in nekaj  A
To bom povedal.«      Mati      je prinesla na mizo kruha, orehov in sira in  A
bila pred kratkim nekaj skavsala,« je dejala      mati.      »To ni nič.  A
na veliki zvon.« »Dobro bi bilo,« je menila      mati,      »da bi nam ti malo poprej namignil, da se kaj  A
namignil, da se kaj pripravi.« »Moja skrb,      mati.     Zdaj grem pa spet čez dvorišče in za vrti domov  A
dvorišče in za vrti domov; že veste zakaj; in,      mati,      če mi ti kaj pošlješ ‒ saj veš, kdor nič nima  A
potrebuje ‒ skrivaj!« »Počakaj, Tetrev!« je dejala      mati,      ki je bila prebrisana žena in je Tetreva hitro  A
flancate ni daleč naokoli nobene takšne. Tudi      mati      jo je hvalila, in oče je pripomnil mimogrede  A
vendar lahko izpustil iz krempljev,« je dejala      mati;      »saj ima že dosti dobička.« »Kktej54k  A
H Križmanu naš Janez ne bo hodil,« je dejala      mati,      »da bi tam zabavljali čez poštene ljudi.« »Sram  A
Tukaj nočeš, tam boš moral.« Križmanova      mati      pa je rekla Tetrevu, ko je prišel brez Gašperja  A
Ali je on kriv, če Gašperju Liza ni všeč? »     Mati,     « je dejal, »tako hitro to ne gre.Mladi ljudje  A
Tetrev. . / . / stran 228 . / »Dober večer,      mati!     Tukajle je mož beseda,« je pokazal nase.   A
se tepli!« »Pozneje še tudi,« se je smejala      mati.     »Ti ne veš, Gašper, kako polomljen je prišel  A
Tetreva. »To je vse v božjih rokah,« je zdihnila      mati.     »Da se imamo radi, je pa božja zapoved.  A
Pepe, da se boš kaj naučil!« je opominjala      mati.     »Kaj se šemiš s Tetrevom!  A
če ni bilo treba.« »O tudi tudi,« je dejala      mati.     »Povej no, Tomaž, kaj se je zgodilo s polomljenim  A
pri miru; toda na smrtni postelji te je tvoja      mati      meni priporočila, in jaz sem ji obljubil, da  A
Vidva zapeljujeta eden drugega,« se je jezila      mati.      »Če bi Gašper ne šel v krčmo, bi ti tudi ne  A
ne razklepetavaj, kar si slišala!« je dejala      mati,      ki je bila v prejšnjih časih tolikokrat očitala  A
druge pretrpele, bo Rozalka tudi,« je pripomnila      mati.      »Naj bo, kakor je božja volja,« je dejal Bric  A
rada. Pozneje je prišel Gašper z Janezom, in      mati      ga je sprejela prijazno, kakor da bi se zadnje  A
Kaj me tako gledaš, Janez?« ga je spraševala      mati      in mu gladila kodrasto glavo.»Glej, kmalu bodo  A
toliko dela. »Ne, ti pojdeš tudi,« je dejala      mati.     »Doma ostaneva jaz in oče.«   A
še ne razume, revček, Gašperček,« je božala      mati      ljubljeno prvo dete. Ko je prvi sneg še ležal  A
V nedeljo je bila večerja pri Bricu.      Mati      je bila kupila mesa in spekla belega kruha;  A
tudi že štiri zvezde, na vsaki strani dve.      Mati      je bila ponosna nanj; oče se je zadovoljen spominjal  A
domenili.« »Oh, nikar ne hodi!« ga je zadrževala      mati.     »Komaj smo te dobili za malo časa domov, in že  A
kaj šele ljudje! Koliko noči prečuje skrbna      mati      ob postelji svojega otroka, kako se trudi dobri  A
največji pes v vasi; posebnosti pa so včasih mučne;      mati      jim pravijo: pijana muha; jaz sem tudi enkrat  A
učiteljem, ki daje takšne naloge. Pavla je      mati      pretepla, spet ne da bi bil vedel siromak zakaj  A
k počitku. Otroci so še v spanju poihtevali;      mati      pa ni mogla zaspati od bridkih skrbi, kaj to  A
je ponavljal oče in legel v posteljo; sina pa      mati      ni pustila k njemu. Mož je zaspal; žena pa je  A
Oče je spal.      Mati      je zbudila oba starejša otroka, da ju pripravi  A
spečega očeta. Zamišljena sta se odpravila z doma;      mati      pa je čakala postrežnice, da bi ji priporočila  A
živega zakopali.« . / . / stran 5 . / »Korbinova      mati      je rekla, da pridita na sedmino,« je zakričal  A
odgovor ni bil všeč ne materi ne sestrama.      Mati      je stopila v prvo sobo pogledat, če so gostje  A
hiše je prihitela Micika, pražnje oblečena, in      mati      je stopila na prag in pogledala zadovoljna za  A
kopito in neučenega gospodarja seveda dosti.«      Mati      je zagovarjala očetovo gospodarstvo in menila  A
zato so vsa večja podjetja v tujih rokah.«      Mati      je opozorila sina na svarilne zglede prevelike  A
kakšen učinek je napravil nanjo tujski promet.      Mati      je ostala ravnodušna in se maloverno nasmehnila  A
prometa. »Naj le pridejo tujci!« je dejala      mati.     »Saj jim bomo postregli.  A
zgledov samo škode, korist pa drugi!« je zdihnila      mati      in pripomnila, da se ljudje samo norca delajo  A
drug drugemu pa še manj. Ivana je svarila      mati,      naj nikar tako naravnost ne odkriva svojih načrtov  A
prepozno, dobi kosti. . / . / stran 20 . /      Mati      je imela prav, si je mislil; morda je on že  A
poslušali in spraševali, on je pa govoril.      Mati      je bila silno žalostna, ko ji je pripovedoval  A
veseli, če dobe še kaj prostora v njih hišah.      Mati      je videla, kako si nalaga sin breme, ki ga sam  A
pospravi in odpelji hitro!« »Takoj, Korbinova      mati.     Samo h Gostiču stopim po ključe do naše koče  A
in premišljevala, s čim bi ga bila razžalila.      Mati      je svetovala, da naj ga pusti nekaj časa pri  A
Petanovo Zefo.« »Oh, da, to govore,« je dejala      mati.     »Naša Micika pa trpi.«   A
on s Cilo, se je že prikazala izza ogla dobra      mati      ali se je oglasila ljuba sestra ali pa je poklical  A
pa je poklical ogroženega sina skrbni oče.      Mati      in hči sta postali proti Cili neprijazni.Nobene  A
pomiril, ki je bil tako potreben miru. Toda      mati      je postala nevoljna, če je sin le omenil možnost  A
materino voljo. Naravnost kruta se mu je zdela      mati.     Vsaj v tej zadevi, ki je bila važna za vse njegove  A
ni, gre vse navzkriž. . / . / stran 70 . /      Mati      mu pa brani vzeti tisto, s katero bi on premagal  A
hodil več na dom v Šmihel, in kadar je prišla      mati      v Žvarovlje, je gledal, da se nista sešla sama  A
osebnih stvari. Prav žalostna se je vračala      mati      od svojega sina in še bolj nevoljna je bila  A
ženejo njegove muhe. Oče Gričar je bil hud,      mati      žalostna, in sin se je porogljivo smejal. Zastran  A
umrla najhujša nasprotnica njegovih namer, ljuba      mati?     ‒ Proč, proč s pregrešnimi željami!  A
Kaj pa oziri in ovire? Na eni strani      mati,      na drugi Gričarjevi, okrog in okrog znanci,  A
poštena in nedolžna, ker jo varujejo oče in      mati      in brat in vsa soseščina; ampak da ostane kdo  A
vzamete gospodično Zefo s seboj?« je vprašala      mati.      »Skesala se je,« je zmignil Strada z rameni  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA