mati (301-400)

svet ni mogel dati, Tolažbo, mir mu ti daj,	mati!	Orest (Plane iz kraljevega dvora s kervavim	A
sercé, da prav sem storil. Očeta mi je umorila	mati	‒ Jaz sem umoril mater, kri za kri!	A
Odraslim bom, otrokom strah; sinu, Z imenom mojim	mati	klela bo ‒ Kako sem, mati! jaz zaslužil to?	A
sinu, Z imenom mojim mati klela bo ‒ Kako sem,	mati!	jaz zaslužil to? V nedolžnosti sem živel, kakor	A
nemilo mi rokó? Tedáj pa morala si vmreti,	mati!	Preveč te, mati! ljubil je Orest!	A
Tedáj pa morala si vmreti, mati! Preveč te,	mati!	ljubil je Orest! O svet, o svet! česá naj se	A
oči ‒ in zad ‒ Gorjé, gorjé! stojí kervava	mati,	Ko gladne pse jih ščuje v mé! Čern se mi dela	A
Jesenska pesem 14 Iz pisma 15 Ti in jaz 16 Ne joči,	mati	18 Pismo iz internata 19 Žalostna pesem bajtarja	A
trpeče 87 Nenapisano pismo iz ječe 88 Kje si,	mati	89 Materi padlega partizana 90 Naša pesem	A
v bodočnost! . / . / stran 18 . / Ne joči,	mati	Ne joči, mati, nad menoj, če nisem tisti več	A
. / stran 18 . / Ne joči, mati Ne joči,	mati,	nad menoj, če nisem tisti več, ki v stari cerkvi	A
puško mu za god kupila ... Ponosen sem in srečen,	mati,	ker ves sem z njimi, ki trpijo, in slutim z	A
in slutim z njimi lepši čas ... Zato ne joči,	mati,	in oprosti mi! Pismo iz internata Vse dni	A
ob zidu klecnil si krvav. Ne vem, če tvoja	mati	še živi, ne vem, če ljubico imel si ti, a vendar	A
Zato nam je tako težko, a vendar je vsakdo kot	mati	pripravljen sebe žrtvovati. Sovjetskim herojem	A
moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla	mati.	Sini moji, moji fantje zlati, krila bi vam morala	A
trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša	mati.	Dekle v zaporu Moj dragi fant leži ubit nekje	A
rešetkami strmim ubita; rodila bom, postala	mati	otroku nekega bandita. Moj dragi fant, ne veš	A
jaz, v teman obroč, in mislim nate, moja dobra	mati!	Samo za en, en sam večer bi rad glavó na prsi	A
pesem mi zapela. . / . / stran 89 . / Kje si,	mati	Veš, mama, rad bi ti napisal pismo, poslal	A
. / . / stran 38 . / Svidenje »Zdravo,	mati,	zdravo sestre, zdravo, ljubi oče!« On pozdravlja	A
delili!« On pa vnovič jih objema: »Zdravo,	mati,	sestre, oče! Od veselja srce vriska, od veselja	A
Svet je objela mehka tišina.	Mati	me je za roko prijela lahno beseda ji je vzdrhtela	A
znamenje bode? Vedno spominjam nanj se - o,	mati!	- - - Zvonovi pojo...	A
griček misel spe vesela, kjer mladost je moja	mati	preživela. Tam je majhno selo - šteje štiri	A
kamrica je svetla, bela v nji mladost je moja	mati	preživela... Lipa sredi slovenske vasi Dedje naši	A
pozdrav žanjicam, koscem si odzdravila, sosedom.	Mati	moja, mlada deklica sem čez polje za tvojim	A
kraljica potlej s srpom spet med žito segla,	mati	moja, delavna kmetica! Na življenja trdi, težki	A
spremlja, dvoje jasnih slik živi mi v duši: moja	mati	in domača zemlja! V Širokem potoku Pojdem čez	A
grem od prahu proti balkonu. Kaj zdaj počnejo	mati	golobica, bela, brezdomna, asocialna ptica,	A
mami in pravi: »Utrgaj mi krajec lune!« In	mati	ga položi otroku v naročje. Rojstna hiša je	A
položi otroku v naročje. Rojstna hiša je kakor	mati:	Ogenj, ki sem ga zakurila v peči - že leta hladni	A
sovražne zmel. Izmed ljudi na mlado rame tu	mati	malo dete vzame: »Glej, on je Izrael otel!«	A
ti čita, da ni ti mari svet! Čemu se joče	mati,	kaj oča se solzi? Po tebi žalovati pa meni se	A
čelo tožno in megleno, in mokró mu je oko.	Mati	mrtva, mrtev oče, bratov nima ne sestra; brez	A
ž njim, po rajnkih nosim jaz. Umrla ni še	mati	mi, umrl ni oče še, za sestrami, za brati mi	A
/ DOMOVINI O vdova tožna, zapuščena, ti	mati	toliko sirot, s krvjó, solzami napojena, ki	A
solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot, oj	mati	vdanega ti sina, oj zlata mati ‒ domovina!	A
nič dobrot, oj mati vdanega ti sina, oj zlata	mati	‒ domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, kar	A
tem zvesteje te, a ljubim te ‒ s solzami! Oj	mati	moja domovina, ljubezen moja li edina, ti moja	A
jaz odpravljam se za njim. Kaj vam pravim,	mati	moja, ne jokajte za menoj: saj v deželo grem	A
Mlade hčere truplo črna jama krije; poleg jame	mati	bridke solze lije. Kar oko doseže, smeje se	A
žgati daj in klati; ràj v plačilo da ti cerkev	mati,	pozno se kak doktor bo učil, kdaj, kako, zakaj	A
v kri pravico, ki terja jo naš dom. Draga	mati	je prosila, roke okol vrata vila, plakala je	A
plakala je moja mila: Tu ostani ljubi moj! Zbogom	mati,	ljub′ca zdrava! Mati mi je očetnjava, ljub′ca	A
Zbogom mati, ljub′ca zdrava!	Mati	mi je očetnjava, ljub′ca moja čast in slava	A
od doma je odhajal. Ti si solzna zdihovála,	mati	je naglas jokala. Šel od nas je v kraje tuje	A
nam njegovo smrt oznani. Od takrat je tvoja	mati	bila nehala jokáti. Legla je pa ni več vstala	A
Glej, kako žalostno gleda ta konj!	Mati,	mati, o mati! Žalostne slike so šle mimo nas	A
Glej, kako žalostno gleda ta konj! Mati,	mati,	o mati! Žalostne slike so šle mimo nas vsak	A
kako žalostno gleda ta konj! Mati, mati, o	mati!	Žalostne slike so šle mimo nas vsak dan, vsak	A
bori, ali umirajo mi bratje, ali umira moja	mati,	ali kliče me moj oče?” Brez odgovora vršijo	A
kakor v trudnih, ubitih sanjah, ko da umira moja	mati,	ko da kliče me moj oče, ko da so mi bolni bratje	A
mramor ga ohladilo je to trpko, trpko spoznanje.	Mati,	daj mi rok� še enkrat, kajti samo v tvojem zavetju	A
vasi prihaja, jutro je sivo in mrzlo in moja	mati	vstaja. Romar pomisli: zvon, ki v to temno jutro	A
bolestjo sredi srca. . / . / stran 41 . /	Mati	čaka Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? Moja	A
čaka Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? Moja	mati	me čaka in mene ni, vse je tiho v noči, polje	A
temnó, zdaj bi stopil tja, pokleknil pred njo.	Mati,	poglej: nič nočem več od sveta, reci besedo	A
edini, poslednji sijaj. . / . / stran 42 . /	Mati,	poljubljam tvoj kruh Mati, poljubljam tvoj kruh	A
/ stran 42 . / Mati, poljubljam tvoj kruh	Mati,	poljubljam tvoj kruh, ki mi ga bedna pošiljaš	A
kri vtisnjena vanj, kri; poljubljam ga vdan.	Mati,	le tisti kruh, veš, nas lahko hrani, ki v njem	A
v burjo govorim, ko se zaganja v okna; pa se	mati	vzdrami in pomisli in zasanja ... Jaz pa divji	A
....................................... 186	Mati	pokliče pridne dekliče ....................	A
mostov. Dajte nam jo, dajte nam jo, naša draga	mati!	Aj, aj, ajajaj, naša draga mati.	A
naša draga mati! Aj, aj, ajajaj, naša draga	mati.	»Ne dam ti jo, ne dam ti jo, lagov si bradati	A
v skrinjo zaklepati. . / . / stran 188 . /	Mati	pokliče pridne dekliče Mati pokliče pridne	A
stran 188 . / Mati pokliče pridne dekliče	Mati	pokliče pridne dekliče: »Hitro vstanite!Prát	A
zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom. Draga	mati	je prosila, roke okol′ vrata vila, plakala je	A
plakala je moja mila: Tu ostani ljubi moj! Zbogom	mati,	ljub′ca zdrava! Mati mi je očetnjava, ljub′ca	A
Zbogom mati, ljub′ca zdrava!	Mati	mi je očetnjava, ljub′ca moja čast in slava	A
tukaj le zaukaj tu brez vseh skrbi! K raj′na	mati	v svojem zlati draga, naj živi! O večerni uri	A
Slovenec sem Slovenec sem! Tako je	mati	d′jala, ko me je dete pestovala. Zatorej dobro	A
angelček moj! . / . / stran 362 . / Stara	mati,	oj, ne šivaj Stara mati, oj, ne šivaj sarafana	A
stran 362 . / Stara mati, oj, ne šivaj Stara	mati,	oj, ne šivaj sarafana več, pusti delo in počivaj	A
sem se zamer′la kaj. Zbogom, zbogom, ljuba	mati,	zbogom, zbogom, ljubi oče! Ljubi bratje in sestre	A
Maričica, Maričica, al′ b′ rada ti moža? 46	Mati	je hčerko pitala 48 Mien vse jednu je 50 Moj	A
pa ja!« [ Podlipovica ] . / . / stran 48 . /	Mati	je hčerko pitala Mati je hčerko pitala: »Če	A
. / . / stran 48 . / Mati je hčerko pitala	Mati	je hčerko pitala: »Če boš pri meni hajala?«	A
pitala: »Če boš pri meni hajala?« »Nikaj, nikaj,	mati	moja, žmetno je pri vas ležati: kratka odeja	A
veja, s snegom seja, me odeja malo greja!«	Mati	je hčerko pitala: »Če boš pri oči hajala?«	A
pitala: »Če boš pri oči hajala?« »Nikaj, nikaj,	mati	moja, žmetno je pri oči spati: kratka odeja	A
veja, s snegom seja, me odeja malo greja!«	Mati	je hčerko pitala: »Če boš pri pajbi hajala?	A
»Če boš pri pajbi hajala?« »Le to, le to,	mati	moja, veselo je pri pajbi spati: dolga odeja	A
Ljubi me Sahara . / . / stran 83 . / Sem kot	mati	na svetih ikonah Le malo bolj otožna in malo	A
mesta poti naslanjajo se v vetrov kvader. Je	mati	z detetom tu, je nevesta. Trpotčev jerbas v	A
Sem popreprosten, skrivana nesreča, in poučuje	mati	me v rebrincu, v dvorano čez stopnišče opoteča	A
odvezo, nikomur je ne dajem ‒ oče ‒ toda kot	mati	odpoljubim slednjo jezo bogovom bliska, groma	A
prišla dol. Ko sem jo hotel vprašati, kdaj pride	mati	v hišo, me je presekala s tako rezkim: »Zgini	A
stran 5 . \/ A kuhati ni znala kakor naša	mati.	Jutranji močnik je kar zbadal v ustih, opoldanja	A
zdravnika in od sestre, ki mi je bila kakor duhovna	mati	naklonjena, a vendar sem hitel z veseljem nazaj	A
zdravil. »K Žokovim stopi pogledat!« mi je rekla	mati,	ko sem prišel zajtrkovat.Vznejevoljen radi motenja	A
Vznejevoljen radi motenja sem odvrnil: »Saj veste,	mati,	da ne maram hoditi po hišah!« »K Žokovim pojdeš	A
sodbi v Ljubljani.« . /\ .. stran 22 . \/ »	Mati,	ne morem, ker se ne smem vtikati v tako nevarne	A
edinec na veliki kmetiji; očeta je izgubil mlad,	mati	mu je bila mehka žena, ki je svojega Tončka	A
zvečer, kadar mu nanese!« Medtem je prišla	mati	z južino v košku, meneč, da oče obrezuje trte	A
malo naj se še ohladi prej, vročega ne smem!«	Mati	se je spravila nadme z očitkom, zakaj je nisem	A
zimo umrem...« »Beži, beži!« ga je prestregla	mati.	»Kaj nas strašiš brez potrebe.	A
svoji mrliško bledi roki. Starka, porodničina	mati,	mi je pomagala, da sem slekel suknjič in suknjo	A
namesto hči) ne pustim nikamor,« se je zadrla	mati.	»Poklicali smo vas, da ji pomagate doma!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani