Učenec Klel jé neki mlad učenec pust na pepelnično jutro, te besede je govoril v jezi svoji tisto uro: “O, predpust! ti čas presneti, de bi več ne príšel v drugo! Ti med materne petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djal popolnama na suho; stari óča se bo praskal, gledalá bo mati čudno, malo penezov poslala, dókaj bóta mi naúkov: vender to bi še prenesel, to še ni narveči húdo. O, predpust! ti čas presneti, de bi več ne príšel v drugo!