Gorko je bilo pod kožuhom, še bolj gorko pa pri srcih. Svatje so se ustavili pred novo, lepo zidano hišo, kateri je stal nasproti obokan hlev, toliko odmaknjen, da ni jemal hiši sonca, hlev za tri pare konj in kar je treba krav in prašičev pri hiši. Nihče ni vstopil, dokler ni gospod Tomaž blagoslovil, poškropil in pokadil hiše in hleva in blagoslovil na vogalu nad vatel visok, lesen in barvan kip svete Neže z jagnjičem v rokah.