Bodisi da konj sploh ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, bodisi da ga je kaj drugega strašilo: dalje ni hotel ne z lepo ne z grdo. Jezdec ga je udrihal po suhih plečih in krčevito stiskal mu pete ob život, pa zaman; konj je jel po rakovo stopati nazaj, in ker je bil ob cesti širok jarek, domislil se je nevajeni jahač, da je morda možno prekopicniti se s konjem vred vznak vanj. Skočil je torej raz sedlo, prijel konja tesno za brzdo ter udaril ga z bičem po rebrih in tako tiral ga peš čez most.