hrbet (301-400)

drugi od daleč, mečejo in prst leti na Tjažev	hrbet,	ker so ga položili na zobe, štiri kratke noge	A
z zadovoljstvom zmagovalca, na njen kosmati	hrbet,	da si odpočije.Prižgal si je svalčico in se	A
14. Solnce ga je začelo bosti v tilnik in	hrbet,	ko je prijahal iz ozkih tuzlanskih ulic k Jali	A
bil natovorjen konjič. Ante si je navezal na	hrbet	tovor drv, vsakemu otroku je dal ogoljeno vejo	A
sname puško, pomeri, ustreli mojega brata v	hrbet	ter ga prestreli.Tunjica pade na pot z vikom	A
je odvrnil in tudi drugi so pokazali Vilarju	hrbet.	44.	A
ki jima je sedel nasproti, tako da je kazal	hrbet	v kuhinjo.Vse je kazalo Vazku, da je ta širokopleči	A
njegove kodre in njegov . / . / stran 737 . /	hrbet.	Včasi se mu je tako močno zahotelo, zagledati	A
debelo knjigo iz knjigarne. Stotnik leže na	hrbet,	zapali smotko, čita in zeva in čita.Ko pride	A
nagajivi duh nasprotovanja in zanikanja, je obrnil	hrbet	proti zrcalu in s svojim navadnim smehom na	A
»Pokaži, pokaži! Ni mogoče, da bi ti obrnil	hrbet	svoji preljubi zgodovini in da je za en sam	A
ob en steber. Lazar je skril golo sabljo za	hrbet	in stal strog in mrk, kakor se poje v baladi	A
solncem, bi Vam lahko nametala brez greha na	hrbet,	ker hočete tako brez uvidnosti onesrečiti ljudi	A
policaj ‒ kar v kraj je pogledal in mu obrnil	hrbet,	če je naneslo in bi ga bil moral srečati. Razbojnik	A
kaj vidi: mesarjeva žena je pravkar obrnila	hrbet	in od okna izginila v sobo! Jurku Karanfilu	A
in ko so pogledali v okno, so videli ženski	hrbet,	ki se je odmikal od okna.Rekli so, da več ne	A
blago iz skladišča. Pokimala je, obrnila nam	hrbet	in nas milostno odslovila. ‒ Naše geslo je:	A
ta godba ... in tudi ta kapelnik ... zakaj kaže	hrbet	tako odlični gospodi, ki posluša, in da se ji	A
iz previdnosti hitro umaknil roko s čikom za	hrbet,	mu pričel pretipavati glavo, zapirati in odpirati	A
pobere kamenček. Tisti hip pa mu skoči nekdo za	hrbet,	začuje se županov glas: »Čakaj me, ptič, ti	A
bilo vse v redu, obrnil je preplašeni tajnici	hrbet,	pokazal s palcem čez ramo proti Jankovi sobi	A
besede. Ali obraz mu je zlezel v čudne gube,	hrbet	se mu je sklonil, s tresočo roko je spravil	A
zasukal na stolu, da je pokazal predsedniku	hrbet,	segel po svojem vrčku in vzkliknil: »Škandal	A
cesti je prikrevsal sključen možak s palico; čez	hrbet	mu je visela bisaga, na prsih je nosil majhno	A
stopnicah. Tonček je sedel na postelji in je imel	hrbet	zaslonjen z blazinami, glava mu je klonila na	A
vzadi. Sploh ne vem, ali sega kombiné tudi na	hrbet.	Veste, milostiva, kaj je »Tarzan, sin opice«	A
skavtu Petru večkrat v nevarnosti kodri, ušesa in	hrbet,	kadar se je prikazal sosedom.Skrbni oča mu je	A
Ančko. Janez ji je kazal . / . / stran 23 . /	hrbet	in gledal Miha. Ančka je prenehala, škaf je	A
je stopil k oknu, vtaknil roke v žep in kazal	hrbet	Mihu, ki je obstal za durmi in se praskal po	A
k vodnjaku. Janez je snažil opremo in kazal	hrbet	proti dvorišču.Ančka je natočila vodo in odšla	A
gledal za njim in videl samo njegov upognjeni	hrbet,	zakaj glava se mu je povesila kakor v hudih	A
besedi.« Oče se je obrnil proti kamri, upognil	hrbet	pri nizkih podbojih in zaprl za seboj. Ančka	A
Škrabljajo, praskljajo, pa vsaka se prekucne na	hrbet.	»Vidite, katera koli se spusti po zaklad, se	A
pograbila košati rep, se po njem vzpela Storžu na	hrbet	in srečno priplezala iz morja pomij.Bila pa	A
miloval. Lisko se je stisnil Hudourniku za	hrbet	in z jezikom zdravil drobno ranico. Krave so	A
nje; sple . /\ .. stran 97 . \/ zal ji je na	hrbet,	da ga je starka prekucnila po tleh in se še	A
trenil. Ko je videl, kako je starka legla na	hrbet	in s tačicami pehala mucka, ki je skakal nanjo	A
da zaradi mladiča ne sme zbežati. Izbočila je	hrbet,	da je bila ko kamela, divje zapihala in sprejela	A
udih je prilezel h gospodarju in mu nastavil	hrbet,	češ le udari, zaslužil sem. Tedaj je šele Hudournik	A
kar čez glavo prekucnil v sneg, se ulegel na	hrbet	in se razposajeno povaljal po mehkem hladu.	A
Vse mu je moralo pomagati: kvedrovci, kolena,	hrbet,	roke.Trda mu je bila, a šlo je.	A
da so prezrli moža, ki jim je tiho prišel za	hrbet,	pograbil starejša dva in jima začel navijati	A
se je prijel lepe kobilice in se ji pognal na	hrbet,	da bi jo zajahal.Kobilica je odskočila; Dolfe	A
vratu, mu dal svoj kos kruha in se mu pognal na	hrbet	ter ga zajahal. Kar všeč mu je bilo.	A
kotu krčme. Ko je zagledal Pirca, mu je obrnil	hrbet.	Pirc pa je sedel k isti mizici in mu voščil dober	A
Lisica ne odneha. Na vrsto prideta trebuh in	hrbet.	Tudi to dvoje tone v vodi in golazen se preriva	A
podržal pred gobcem in mu ga celo postavil na	hrbet.	Jazon se je tresel od nagonskega poželenja, uprl	A
Petrus je obrnil konja in vitezu od zvezd pokazal	hrbet.	Makalonca je bila vsa rdeča in kar trepetala	A
z vatlom sedaj prav gorko na pleča, sedaj na	hrbet.	Tudi po glavi ga je časih osmodil.	A
bo, če ne bo v delu, zleknil po klopi in grel	hrbet.	Ko je sekiro dobrusil, je pogledal po soncu.	A
‒ »Kaj pa	hrbet?	Boli?«	A
Jošt odgovoril. Jure se je čudil in mu potipal	hrbet,	roke in ga pogladil po glavi.Nato je resno razsodil	A
poslej vse brez nas opravili,« in mu obrnil	hrbet.	Za Lenico pa se je oglasilo več novih snubcev	A
nobeden več. Preko knjige se je zazrl v sosedov	hrbet,	ki je bil pred njim. Drobne rjavkaste kitice	A
mater, ki je gledala skozi okno in ji obračala	hrbet	ter razmišljala, kako bi začela. Franckino vprašanje	A
kljub temu je dobro videl, kako mu Jera obrača	hrbet,	in zdelo se mu je, da vsa togotna šari med zeljem	A
pravim,« je potrdil Golob in gledal v hlapčev	hrbet.	»Desetkrat rajši bi bil do tal pogorel, kot to	A
je pograbil malega Luka, zasukal mu roke na	hrbet	in jih začel navijati kvišku.Luka je klel, ljudje	A
Golob in skočil k vozu. Skrivil je upognjeni	hrbet,	ga uprl pod lestvo, družina je nemo poprijela	A
Ponosna in mogočna je bilá ta postava.	Hrbet	ni bil upognjen, z dvignjeno glavo je stopal	A
zato veselo samá po risovo kožo, pogrnila z njo	hrbet	bratovemu konju in stopila na okope, ko je Iztok	A
Tako se je vživel v to misel, da je vzboknil	hrbet	kakor mačka in hrepeneče čakal plena. Že so	A
izredno gorkimi jesenskimi žarki upiralo četam v	hrbet.	Hilblidij je jahal zamišljen.	A
so morali ostati daleč zadaj, da so stražili	hrbet.	»Kaj vama dam za plačilo?« povpraša trgovec	A
pri Radovanu je suženj pokleknil in upognil	hrbet,	da je stopil starec nanj, ko je lezel na tla	A
arabci se je podaljšala še za korak. Gotov	hrbet	se je upognil v groznem naporu, konji so besneli	A
beseda.« Starec se je razžalostil, upognil	hrbet	in skril obraz v dlani. »Očka, tebi se toži	A
stražarjev. Oglavnica je bila potisnjena na	hrbet,	da so se videli bujni lasje, ki jih je imela	A
mišice na nogah so se zdramile in vzvalovile,	hrbet	se mu je sključil, žile na vratu nabreknile	A
Tedaj je trgovec videl, da tlači Spiridionov	hrbet	težka vreča. Povprašal bi, pa ni utegnil.	A
sem videl. Obljubil sem bogovom obete, napel	hrbet	ter se pripravil za skok iz zasede.Bil je tako	A
To je Černa. Sedaj krenimo na levo za	hrbet	trdnjavici. Ni varno mimo nje!«	A
Pograbil je največji lok in si vrgel težak tul na	hrbet.	»Konje na suho!« je veleval kratko.	A
trobci. S tem je obrnila glavni četi Slovenov	hrbet.	Napočil je odločilni trenutek.	A
ravnini. Udarili so Hunom in Alanom v bok in za	hrbet.	Iztokov meč je švigal kakor misel, grozno so	A
obletela bliskoma Slovene, da bi jim udarila za	hrbet.	Klin se je zaobrnil, toda Jarožir ni vzdržal	A
nevaren bi bil prefekt Rustik, ko bi jim prišel za	hrbet,	in ga uveril, da je edino modro in koristno	A
tako oskrbel, da mu ni mogel nihčè nenadoma za	hrbet,	je v temni noči jel voditi čete po gozdovih	A
razklala vrste: V obraz je legiji planil Rado, za	hrbet	je navalil Jarožir z bežečo tolpo, ki se je	A
pot skozi tolpe golih Slovenov in Antov. Za	hrbet	ji je pritisnila Iztokova konjenica in jih gnala	A
pijanski duh. Navsezadnje se mu je upognil celo	hrbet,	da je - hrust - hodil kakor oprtan s silno težo	A
je uprla bojevito roke ob boke in mu obrnila	hrbet.	Jok je pogledal po družbi, se odkril	A
se prvi zvalil na trdi pograd in jim pokazal	hrbet.	Nekega jutra pa je tičala njegova sekira zasajena	A
je treščil strt in jezen na ležišče in obrnil	hrbet	proti bratovi postelji. Gašper je svetil	A
vežnem pragu, jima je sitni gospodar zagodrnjal v	hrbet:	»Kako štorkljata, hribovca.«	A
»Pusti me!« Potem sem mu obrnila	hrbet	in odšla, vendar nisem mogla drugače, kot da	A
svetlobo, globoko zajame sape in se preobrne na	hrbet,	da mu voda pogladi curljajoče lase, ko glavo	A
komajda razloči motno liso oblačka, leže na	hrbet,	spusti glavo na vodo in se končno preda spominu	A
tako mirna je bila, kot da niti ne diha več.	Hrbet	ji je otrpnil pod Ivanovo žgočo roko.Kot uročena	A
sila, se je boječe, skrivoma prikopala Ivanu na	hrbet	in tam obstala mlada, čvrsta, kot da je to edini	A
prsti enega in ozki, okrogli, živalsko usločeni	hrbet	drugega oficirja.Obenem nisem niti opazila glavnin	A
razburjal, toda pomiriti ga nisem‐utegnila. Usločeni	hrbet	me je namreč dodatno vzel na piko. V	A
prime, vsaj malo.« S pogledom mi je ošinil	hrbet	in rame in brez obžalovanja pripomnil:	A
lepo govorite nemško,« je zatrobental usločeni	hrbet	pri oknu, »kaj pomeni naslov uvodnega članka	A
Oficir se je obrnil in si bistro pogledal za	hrbet.	Kazalo je, da se misli pri priči spopasti z vsem	A
zbala. Odložila sem zavitek, polkovniku obrnila	hrbet	in planila k vratom.Že sem držala za kljuko	A
In oče? Očetu se je pomračilo čelo,	hrbet	se mu je upognil in pesti je stiskal na mizi	A
oče in mama sta se nemo zasrepela v Mullerjev	hrbet,	potem sta se začudeno spogledala in se brez	A
trije nepremično in osuplo upirali oči v njegov	hrbet,	Müllerja nagnilo, da se je iznenada obrnil.	A
drugim nas je ošinil z očmi in nam spet pokazal	hrbet.	Oče in mama sta v trenutku, ko se je Muller začel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani