Seveda, ako se morebiti ne smatra en čik za »zadostna sredstva«, česar je bil moj sodnik navsezadnje tudi zmožen! V moje veliko začudenje je pa sodnik pristopil k Juriju Ažmahu, ki je iz previdnosti hitro umaknil roko s čikom za hrbet, mu pričel pretipavati glavo, zapirati in odpirati oči, gledati vanje, mu tolči po kolenih, še jezik njegov je hotel videti! Vse to nevajeno zagonetno ravnanje je spravilo dobrovoljnega Jurija Ažmaha iz ravnotežja in plašen in z negotovim glasom je vprašal: »Pa ne, da bom kaj postov dobil?«