Precej niže se iz vode prikaže Ivanova glava. Strese se kot psiček, zamežika v hudo poldnevno svetlobo, globoko zajame sape in se preobrne na hrbet, da mu voda pogladi curljajoče lase, ko glavo z naglim gibom sune kvišku. Prevzame ga tako blaženo ugodje, da pozabi vse okrog sebe in se docela preda sproščujoči mokroti, ki ga ovija kakor topla roka.