hrbet (601-700)

udaril s topo stranjo kamnite sekire jelena v	hrbet.	Ni se več ganil.	A
se je nagnil na stran, se počasi prevrnil na	hrbet,	pokazal rumenkljato beli trebuh in nepremično	A
vode top smrček, za njim ukrivljen nos, grbast	hrbet	in ploščat, luskinast rep.Bober se ni ganil	A
bilo sončno in jasno. Veter je pihal Jelenu v	hrbet	in ga sam gnal proti domačemu kolišču.Kodrolaska	A
Ostrorogi je stegnil roko, jo položil na ožgani	hrbet	Jezerne in tesno pritisnil oba drevaka drugega	A
se motil. V svitu ognja je natančno razločil	hrbet	belega bobra.Ga je mar prišel svarit?	A
Najbolj izurjeni mesarji so medveda zvalili na	hrbet	in mu že parali kožo.Prav takrat je prinesla	A
prav zavedla, ji je Neokretni že zavil roki na	hrbet	in ju zvezal z jermenom.»Na!« se je sklonil	A
Čeprav sta Jelen in Pegavec kazala soncu	hrbet,	jima je pričela bleščava od snega novinčka jemati	A
po strani, počenil na vse štiri, nagrebenil	hrbet	in napravil kozla.Neokretni se ni mogel več	A
se ves ne spremeniš.« Navihanec je sklonil	hrbet.	Vsi so sodili, da hoče s tem pokazati, kako pokorno	A
za vedno lahko obrnil . / . / stran 202 . /	hrbet	njenemu rodu.Zavoljo Jezerne Rože ga pa Turovcem	A
ki je bila že stopila v kot in si zaslonila	hrbet:	»Ti, ti,« je režal Karp v Rožo.»Ti psica, ki	A
Sinjeoka je potisnila bobrovo oglavnico na	hrbet.	Popravila si je plameneče kodre in na novo pretaknila	A
zakrilil s perutnicami in se prevrnil vznak na	hrbet.	Pelikani so se hrupno dvignili in odleteli.	A
se je in poprijela z močno roko Brkatega čez	hrbet	do druge podpazduhe. Prisebno njegovo roko pa	A
svojo bobrovino. Potem je visoko nagrebenil	hrbet	in pričel počasi stopati proti igrajočemu se	A
delo, da niti ni čutila, kdaj je stopil za njen	hrbet	Zagoreli Rakar, ki je molče opazoval njeno spretnost	A
Pogumno je zamahnil z veslom. V	hrbet	se mu je oprl veter.Drevak je kar šinil proti	A
in obstal. Ponirku je pljusnila voda v goli	hrbet.	Na nebu se je spet vnel blisk, za hip potrepetal	A
težkemu biku močno vrv okrog rog, ga prevrnili na	hrbet	in ga privlekli po zmrznjenem snegu prav tako	A
ob ognjišču v veliki koči in obiral še vroč	hrbet	pečenega jagnjeta. »Pa samega pošiljaš, gospodar	A
treba ni. Napihnjen omot si je pritrdil na	hrbet,	zabredel v Savinjo in jo s sulico v roki preplaval	A
planjava. Le daleč za hrbtom zeleni podolgovat	hrbet	ne kaj prida visokega pogorja.O skalnih gorah	A
ždel Ostrorogi Jelen. Od spredaj ga je grelo,	hrbet	pa si je bil odel s kožuhom. Noč je bila hladna	A
je iztrgal vzhodnjaku in jo potisnil sebi za	hrbet.	Hkrati je že držal v roki toporišče sekire.	A
Pisana Tulpa z vso močjo sunila Črnoglavko v	hrbet	in se zadrla: »Kaj še stojiš tu, štor!Takoj	A
orožjem urno v kot k vratom pomakne, da bi imel	hrbet	od dveh strani obranjen. »Kateri mi blizu pride	A
tudi in še fajmoštrova oče in mati, če malo čez	hrbet	nazaj pogledamo kajpak!Pa jima ne privoščiš	A
tudi, pa ne z gosjim repom, ampak s poleni na	hrbet,	da bo črn in se bodo žive klobase delale po	A
kajti imel jih je očividno čez petdeset, da je	hrbet	malo upognjen nosil. »Kaj je?« vpraša pozorno	A
Zagledavši Leona, se nekako preplaši, skrije kruh za	hrbet	in obstoji za uljnjakom. »Gospod Franc, ko bi	A
stolcu bil zadremal, vedno z glavo cincal in	hrbet	krivil, pa ga zopet vzpostavljal.In ko bi bil	A
vendar se je še z vso žarnostjo upiralo potniku v	hrbet,	kar mu je bilo toliko bolj nepriležno, ker se	A
človek kakih štirideset let star, toda že mu je	hrbet	hotel lesti v dve gubi.Na sebi ni imel drugega	A
prednje noge ‒ takole ‒ potegnem vso žival čez	hrbet,	eno nogo čez eno, drugo čez drugo ramo, zadnje	A
ter se malo pokloni in meni nič tebi nič jima	hrbet	obrne, da bi šel v hišo. Kvas stopi bliže in	A
Ta?« Precej pak skloni malo nakrivljeni	hrbet	pokonci in vpraša prej »teto« klicano starko	A
volk (Lisec niti videl ni, kdaj mu je prišel za	hrbet)	ter jezno zarenči in zobe pokaže, ko Ivan roko	A
moti? Gre okoli mize in pride s časom tik za	hrbet	staremu.Drugi »majerji« so že svoje opombe delali	A
tem hrupu zbudil in boječe stisnil za materin	hrbet,	kakor da bi bil tu najbolje zavarovan. Prvi	A
zdelo, da hodi dve uri. Mrzel pot ji oblije	hrbet	in hotela se je uleči na tla in čakati dobre	A
mlajšemu oče, se pripogne, sin skobacá mu na	hrbet,	od tod na ramena. Potem se dolgin počasi spnè	A
dolgega časa. Gorka peč mu je prijetno grela	hrbet,	ocopatane noge pa je bil starec prešerno po	A
in debelejših preko glav ali pred noge ali v	hrbet.	»Kaj je to!« zavpije graščak.	A
nobeden ni volje imel razumeti ga, ker mrmraje sta	hrbet	obrnila in odšla.Vse se ga je nekako ogibalo	A
s katerim se je pognal velik, rjav medved na	hrbet	kravi, ki je zašla skozi raztrgan plot tako	A
blizu. Takrat se mu je pa zaprašil Volkun v	hrbet	in ni več odskočil.Hrust, mlad in neizkušen	A
Sredi poldneva so padli turški konjenici v	hrbet	in se morali skozi njo presekati nazaj k svojim	A
Morebiti so bili Markovi in bi bil kakšnemu zlomil	hrbet,	fantu v škodo.« Uprl se je z nogami in poprijel	A
rokami božal in miril. Čutil je, kako pes grebeni	hrbet,	in ga je minil strah: »Človeka voha.«Marko je	A
Tomaž ve, da žrebec bije, kadar mu vržeš koc na	hrbet.	«Rekel pa ni nič.	A
Tevž tudi ne bo držal z mano.« Zavaroval si je	hrbet	in pazil. Višnarjev se je razkoračil pred Markom	A
Anca se je obrnila k ognjišču in pokazala možu	hrbet.	»Počakajte, še nisem vsega povedal.	A
ni več strpel doma. Zadel je samotežnice na	hrbet	in odšel po seno pod Srednji vrh.Vrnil se je	A
ko je na ovinku Volkun zaostal, nagrebenil	hrbet	in zarenčal.Žrebec je postrigel z ušesi in jezno	A
šibami in sta tepla tako dolgo, da sta jima	hrbet	in rebra razcepila.To je bilo krvi!	A
eden, po drugih rinjen in suvan, zaletaval se v	hrbet.	Vsak je bil lačen, telečnjake smo imeli prazne	A
tihem poprašal, ali zastonj; tudi Rebrnik mu	hrbet	obrne.Žalosten in brez tolažbe se Tekmec zopet	A
vas v prvo rupo, ki do nje pridemo, ali vam pa	hrbet	zravnamo,« reče Peč. »Koga?!« togoti se Tekmec	A
nadaljeval je gospod Anton. Koren mu stopi za	hrbet.	»Kaj se huduješ, prijatelj?« vprašal je porogljivo	A
češnjevo cev, drugo pa si je bil položil na	hrbet	ter tako počasi meril sobo s svojimi koraki	A
Postaral se je do jeseni skoro za nekaj let in	hrbet	je že malo sključen nosil.To je pa tudi mater	A
bilo tako ravnanje. Zato je molčal in samo	hrbet	obrnil proti starki. Pa ta ni dolgo mirovala	A
in udari enkrat, čeravno ne hudo, kobilo čez	hrbet;	a ona mu je vrnila; vzpela se je kvišku, da	A
»Kaj, kaj pomeni to?« Sodnik ji obrne	hrbet	in veli, korakajoč od mize: »Le pojdite!«	A
Hotel sem odgovoriti, a starec mi je obrnil	hrbet	in s kratkim »zbogom, gospod« koracal proti	A
Mohoričeve krave, a potem zažvižgal ter obrnil	hrbet;	mimogrede pa je vščipnil še Cilko v lice. »Pojdiva	A
pozabil, domislil se je v tem trenutku, da ga	hrbet	še peče in, ker se je pozornost govorečih obrnila	A
Hotel sem odgovoriti, a starec mi je obrnil	hrbet	in s kratkim »zbogom, gospod« koracal proti	A
namuznil na tihem, ko mu je bil Topolščak obrnil	hrbet.	Drugega dne je Tomaž kmalu opravil svoj posel	A
že prav blizu Triglava. Zasade jim kremplje v	hrbet	in jih kljujejo za tilnik in v glavo.Mnog barbar	A
postarate; oslabi vam vid in sluh, sključi se vam	hrbet	in nagrbanči se obličje.« »Oh, žalostno!	A
postavlja lonce okoli žerjavice. Videl sem samo nje	hrbet,	goste, dolge kite, drobne čevlje in nad petami	A
ampak prikrade se gibčna junica gospodični za	hrbet,	ovije jezik prav krepko okoli njene levice,	A
Jera je tiho trpela in delala, da se ji je	hrbet	krivil in da so ji roke odrevenele.Kadar je	A
Tečem. V	hrbet	se mi zabada njegov pogled. Bežim.	A
kolo med nogami zatočil, kakor se je govorilo.	Hrbet	mu je bil sključen tako, da je bil mož skoraj	A
Najporednejši pa se ji celo zaganjajo in skačejo na	hrbet	‒ toda le malokateri ga doskoči, in kadar je	A
gredo domov v svoje stanovanje, jim obesim na	hrbet	‘lesenega osla’, da jih lahko vse mesto vidi	A
neslanosti sem sita.’ To rekši, obrnem farju	hrbet	in pobegnem.Od takrat me je razglasil za coprnico	A
skrivnosti so se mu primrzile. Obrnivši jim	hrbet,	je šel jokaje po po‐ložni rebri navzdol.Jokal	A
roko in nogo eden, eden za vrat in še drug za	hrbet,	pa se ve, da se jih ni mogel znebiti.Spravili	A
Preden ga še more otresti, skoči mu Rus na	hrbet	in ga zajaha.Zdivjanost dospe zveri do vrha	A
gledat. Eden mu spodbije nogo, drugi ga dregne v	hrbet,	tretji ga lopne po nosu.Rus omahne in telebne	A
»Moje noge, oj, Jerica! Ves	hrbet	me boli ... Oj, Jerica, pomagaj mi, pa me nesi	A
pošteno zasmejal v obraz. Hej, dasi me boli	hrbet	kot še nikoli in mi po glavi vse brenči, vendar	A
me boli zdaj in zbada, kakor da bi mi šival	hrbet	pijani krojač Turenček ...«	A
volkec!« je rekel potem in je zgrabil volka za	hrbet.	»Pusti teto Pehtaro!	A
sedel na kamen. Pokazal je jutranjemu soncu	hrbet,	da bi se nekoliko ogrel.Oprl se je na palico	A
Muzelj je vstal in iztegnil svoj sključeni	hrbet.	‒ »Prerok sem in zato ne morem lagati.	A
« Glavo je stisnil med ramena, grbasti	hrbet	se mu je skrivil še bolj in kozavi obraz se	A
močan mož, ki je bil bliskovito skočil za njegov	hrbet.	Izpodnesel mu je noge, da je padel, in težko	A
gorko, da mi malo pogreje stari, skrivljeni	hrbet.	Pojdem pred hišo, in se usedem na klopico, na	A
zamahnil po fantu. Zadel je prav nemilo Gaba v	hrbet,	da je deček odfrčal kakor žoga in padel po cesti	A
medvedom skoraj igral in sem mu vrgel kamen v	hrbet,	da je trikrat poskočil ...Junaki ste, joj, strašni	A
z debelim sukancem našil Gabu rjavi papir na	hrbet.	Ko je to opravil, je zasukal Gaba in mu je rekel	A
pomni, da ga je on dražil in mu vrgel kamen v	hrbet.	Zdaj bo pa obračun ... »Oh, oh!« je zatarnal Gab	A
črni mož po vasi in ki mu je bil Gab vrgel v	hrbet	kamen.Še je tičal tej zveri železni obroček	A
medved je bil, ki sem mu bil doma vrgel kamen v	hrbet,	in je potem v nedeljo pobegnil tujemu, črnemu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani