hrbet (401-500)

« je rekel Jože, ko je Ana Ivanu že obrnila	hrbet,	in hotel stopiti za njo. »O, ne,« je	A
pravilno zapete? Že si je padalo dajala na	hrbet	in zapenjala vezi, dve nožni in eno prsno, pokrila	A
rokami pokazale naokoli; počasi sem jim obrnila	hrbet,	da jih ne bi vznejevoljila, in odšla, kamor	A
s težavo zavihtela za seboj noge in spustila	hrbet,	za hrbtom previdno, kakor da je iz najtanjšega	A
roko. Ampak ne z dlanjo navzgor, tarča je bil	hrbet	roke, in katehet ga je z ravnilom užgal po prstih	A
držala nazaj, kakor da se bo zdaj zdaj zvrnila na	hrbet.	To se mi je presneto dobro zdelo, ne morem pomagati	A
Kako se pri tem drži, ne vem, ker mi obrača	hrbet,	vidim le, da ji vmes kdaj rahlo trzne rama.	A
je stala nekje blizu, kakor da ji hoče kriti	hrbet,	Eva pa se je držala ob strani. Ana, Eva in	A
zaslišala po vseh pravilih. Toda teta ji je obračala	hrbet,	ker je nalagala na ogenj. »Le pazi se,« je govorila	A
predavanju?« jo je na poti k izhodnim vratom v	hrbet	dohitel glas izza sprejemnega pulta. »Je odpadlo	A
in se mi usedel na pol od strani, na pol za	hrbet.	Nič se ne bi začudila, ko bi bila že prvi hip	A
zoprna mi je bila od prvega hipa. Obrnila sem ji	hrbet	in odšla v svojo sobo.Med vrati sem ji še ronokozmo	A
česala pred ogledalom, ki je v ozadju zajelo tudi	hrbet	nad pisanjem sklonjene Martine.Z vajenimi gibi	A
skozi lase in zamišljeno ogledovala Martinin	hrbet.	Nehote se je zasmejala.	A
pričakovali, in da ji je marsikdo kot neresni obrnil	hrbet.	Samo pravi prijatelji, ki so jo dobro poznali	A
spal. Veronika je videla samo njegov usločeni	hrbet,	kajti obrnjen je bil k zidu, njegova upognjena	A
ni hotela miniti. Martina je gledala v njegov	hrbet	in brala njegove misli.Tiho si je rekla:	A
zanimajo,« je pribila Martina in Mojci obrnila	hrbet.	A že na hodniku je trčila v Mileno.	A
mogla razbrati, ker ji je teta Rozi že obrnila	hrbet.	Vendar je imela občutek, da se ni preslabo odrezala	A
nič hudega,« je rekla teta Anica Veroniki v	hrbet,	»samo malo še!In ne smeš biti več žalostna,	A
pa ni znal postavili zanjo. In mu je obrnila	hrbet,	niti pogovarjati se ni več hotela z njim. Tudi	A
boš več videla.« Izpustil jo je in ji obrnil	hrbet.	Z rokami v žepih je obstal pred zavešenim oknom	A
drobcen pesek, srajca se ti je prilepila na	hrbet	in v noge se znojiš, da smrdiš sam sebi ...Tristo	A
pivcev ob zidu. Zunanje omizje mu je kazalo	hrbet,	zato ga ni mogel takoj opredeliti.Slutil pa	A
katerimi je pravkar izginil ozki zdravnikov	hrbet	v beli halji.Begale so okoli, dokler niso našle	A
večer, zato ni čakal odgovora, marveč ji obrnil	hrbet,	odprl široka, z železjem gosto obita hišna vrata	A
pomagam ...« Gradnik mu je zaničljivo obrnil	hrbet,	Miklausin pa je silil vanj: »Gradnik, na posestvu	A
namenjen h Gradnikovim.« Miklausin mu je pokazal	hrbet	in se skoraj strastno zagledal v hišo nad seboj	A
vzkliknil deček in si natovoril težko breme na	hrbet,	da je voda zaplenkala v brenti.Učitelj je zaklenil	A
bojazljivost, in kakor hitro jim je pokazal	hrbet,	so se glasno kričeč zagnali za njim.Morda bi	A
ga mladi Gradnik izpusti, mu zaničljivo obrne	hrbet	in zakliče, ne da bi ga pogledal, preko rame	A
s pritajenimi koraki priplazila za Lovrekov	hrbet	in ga, zamišljeno zročega v dolino, z glasnim	A
me sovražili in preganjali.« In obrnil mu je	hrbet,	stopil k Ančki, od katere se je prisrčno poslovil	A
sicer desno od vrat, če so kazali požiralniku	hrbet,	so odkrili na neki skali nejasne sledi apna	A
zijalom. Nasloni se na plot, da si zavaruje	hrbet,	in razdraženo vpraša: »Kaj pomeni ta bedasta	A
prenekatere noči. Naval ledene groze mu je skrivil	hrbet	in skremžil obličje. »Ni res!	A
roko nekoliko privzdignil, da mu je lahko pod	hrbet	podložil drugo - pazljivo, da se ne dotakne	A
Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ je pozdravil in	hrbet	se mu je sključil, kakor pod bičem. ”Na vekomaj	A
nekaj opravičevati, ali Stanka mu je pokazala	hrbet	in se vrnila v sobo, kamor sva prišla tudi midva	A
se zgodilo, da bi ti stopila po tihotapsko za	hrbet	in bi ti iztrgala iz roke kozarec in bi izpila	A
pričarane oči. Upognjen je bil njegov grbavi	hrbet	-- komaj so nosile noge veliko breme: težko	A
Tudi Šimen je bil že star in nadložen, njegov	hrbet	je bil upognjen in njegov obraz je bil rjav	A
Ni se še dobro shodil, pa je bil že truden;	hrbet	se mu je krivil globoko in vroče mu je bilo	A
stopil vanjo in bolj truden je bil nego poprej.	Hrbet	mu je klonil globoko in mukoma je vzdigal noge	A
navkreber. ”Težak si, dragi moj, težak za moj stari	hrbet!	“ je premišljeval spotoma.”Ampak kako bi godrnjal	A
visok in postaven, da je moral na pragu upogniti	hrbet.	Nekoliko starejši in sila močnejši je bil od	A
je neprestano jedel. Skrival se je za široki	hrbet	svojega prednika in je jedel.Okrogel, zalit	A
Kdor hodi po cesti, nosi težko breme.	Hrbet	je sključen, roke vise potne in zatekle navzdol	A
osivela brada v nečast; v sramoto mi je upognjeni	hrbet!	Sejal sem na kamenita tla in ob nepravem času	A
strah, pred seboj je gledal cincajoči, sključeni	hrbet	voznikov, zadaj so prazniško oblečene ženske	A
učenjak, zdaj šele vem, kaj da me peče in bôde v	hrbet!	Tvoje oči so, učenjak!	A
adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj	hrbet,	stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt	A
se ni prestrašila; sklonila je glavo še niže,	hrbet	se je krivil in se je vzdigal, vdano, plašno	A
»No, idi, vrag!« Glej, vzpenjal se je tudi	hrbet	in se je krivil, mehko, plašno so stopale bele	A
vzdigalo. Vzdigalo se je počasi na kupoli,	hrbet	se je vzpenjal in krivil - in razleglo se je	A
se je vlačilo po tleh. Toda glej, že se je	hrbet	vzpenjal in krivil, plezalo je više, prihajalo	A
hlapec na zapečku in briše škornje ob gospodarjev	hrbet!	« je rekla tašča. »Narobe voz, ki ga	A
Študent je strmel in molčal. Jernej je upognil	hrbet	globoko, nagubančil je čelo in je položil kazalec	A
. / stran 20 . / Župan je naslonil plečati	hrbet	na klop in je gledal mrko. »Kaj hočeš	A
se več ne povrni! Zdaj si star, in ker ti je	hrbet	že upognjen, ker se ti kolena že tresejo - zdaj	A
da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil	hrbet	še nižje. »Saj sem razložil svojo zgodbo	A
dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite	hrbet	in zaupajte v Boga; če spremeni obraz, da bi	A
Jernej je stal pred durmi, vzravnal je upognjeni	hrbet,	izpod obrvi so se mu zasvetile oči.	A
trpljenjem obloženi; oni, ki so stopali težko,	hrbet	upognjen, glavo globoko sklonjeno; in oni, ki	A
zvijal, dà, klečal je in pripogibal ponižni	hrbet...	Oče je bil pač imeniten gospod, ki je imel pravico	A
zadnji uri, že pod vrvico, okrenil duhovniku	hrbet	ter napravil nekaj nedostojnega...Njegovo moč	A
takó sem se pomaknil v prvo vrsto, prav pred	hrbet	vojakov.Prišel je v spremstvu debelega duhovnika	A
meščani iz krčem, kmetje so še nižje upognili	hrbet,	ribiči so se vzdramili. Stali so tam zamaknjeni	A
izbe Polonij, ki prešteva in urejuje ovratnike,	hrbet	obrnjen proti durim. Luč je zaplapolala v	A
nič!“ Ves strah je planil v srce, upognil je	hrbet,	kakor da se je bila hiša zrušila nanj.V srdu	A
težka njegova butara in kakor se mu je krivil	hrbet	pod njo, tako je brezbožno zaplesal preko senožeti	A
drugi mimo obeh; ni ne pogledal, ne pozdravil.	Hrbet	mu je bil globoko upognjen, težko culo je nosil	A
žvenketaje prevrnil. Mačica se je zleknila na	hrbet,	zazehala je nastežaj, nato je bliskoma planila	A
dasi je nosila njen težki oklop, ki je zakrival	hrbet	in boke.Groza mi je poostrila pogled in tako	A
za svetli, trioglati konec, ki je visel na	hrbet,	in ruta je zdrknila na ramo. Mařenka je prijela	A
droben, bledikast fant in je sunil Mařenko v	hrbet,	da se je opotekla in padla na kolena: nató je	A
Jakob gleda na Štefanov dolgi, ozki, upognjeni	hrbet	in čelo se mu nabira v gube. ”Ah, no!“ vzdihne	A
zažare. Nato ugleda pred sabo Štefanov dolgi	hrbet	in zavzdihne. ”Pol časti, pol sramote.	A
je nenadoma utihnil, pokazal je poslušalcem	hrbet	in je stopil v ozadje.Na njegovem mestu pa se	A
sramujemo in čemú obžalujemo, da smo pokazali morali	hrbet	ter se vdali mesenim slastem.Prepričan sem,	A
nagubanim čelom in kislim obrazom. Nató je sključil	hrbet	ter izginil, predno sta se osvestila.Mileno	A
vrag...“ Minister se je nasmehljal ter upognil	hrbet,	kakor bi ga bil kdo potegnil za brado k tlom	A
ne vlačil po tleh. Naposled ga je naložila na	hrbet	in se je sključila globoko, tako da je videla	A
stisnile njene šibke, ozke rame in se je sključil	hrbet.	On je ni videl, tudi ni razumel njenih besed	A
angel varuh, ni ženska ... Položi ji breme na	hrbet,	da se skloni do tal, pa te še prime za roko	A
prinesi, krčmar! Tovore smo vlačili, da se je	hrbet	krivil - zdaj bodi pa ti moj tovor, dekle!Dolgo	A
bil visok, postaven mož; brada mu je sivela,	hrbet	pa se še ni krivil in tudi noge so stopale še	A
kolikor dalje teko leta ... Starec ima upognjen	hrbet,	gube na čelu, plešo na temenu,utrujenost in	A
človeka, ki je imel že sivo brado in sključen	hrbet,	a še v svojem življenju ni prišel do kraja one	A
trepetajoč je omagal, povesil je glavo na prsi,	hrbet	se mu je upognil, brezkrvne roke so omahnile	A
bili več tako prožni in lahki kakor poprej;	hrbet	mu je klonil, glava se mu je povesila.In zgodilo	A
oprosti, da se tako izrazim ... kakor da bi te v	hrbet	sunil!Ali sem rekel adijo?	A
in s temi kapljami sem risal bel križ na črni	hrbet	tovariša, ki je klečal pred menoj. Hudo mi je	A
gledal po svetniško; kadar pa sem jim pokazal	hrbet,	sem se pačil, zato da se je sosed‐ministrant	A
Toda glej, zmerom bolj upognjen je bil njegov	hrbet	- čudo božje: starec ob palici!Tresejo se mu	A
smeh z obraza in radost iz oči tar mi upognila	hrbet	še otroku, toda ustavil sem korak komaj za hip	A
zbogom in nikar ne jokaj!“ Šel je, roke v žepu,	hrbet	globoko upognjen ...Tudi on je bil pobegnil nekoč	A
pride tovarišu na misel, oprezno iztegne roko za	hrbet,	zgrabi nalahko pest prsti in jo zaluči sosedu	A
Nerazumljiva groza jo je obšla in mraz ji je bilo v	hrbet,	kakor da bi ji pihal hladan veter za vrat in	A
in je iz prijaznosti zabodel pritepencu nož v	hrbet;	udaril je premalo, rana se je kmalu zacelila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani