hrbet (201-300)

Noge sedaj drsajo po tleh enakomerno naprej,	hrbet	po steni enakomerno navzdol, glava je sklonjena	A
seboj, čutil pa je tudi, kako mu Johan zre v	hrbet.	Natančno je čutil, da mu Johan zre v hrbet nepremično	A
hrbet. Natančno je čutil, da mu Johan zre v	hrbet	nepremično, kakor prej predse v sneg; oči mu	A
glasom in upiral svoj pogled v širok Johanov	hrbet.	Se ti ne zdi, Johan, da je vse skupaj preveč	A
bova tam. Potem se je obrnil, pokazal Antónu	hrbet	in ga pustil, da se je še nekaj časa obotavljal	A
podobnimi stvarmi. Svet praznuje svoj praznik, na	hrbet	si je oprtal breme praznovanja.Pesem egipčanskih	A
korakov, potem pa obstal. Rahlo me je bolel	hrbet,	zato sem počasi dvignil roko in jo previdno	A
vzklikne, a Vili Fink že zasuče telo, mu že pokaže	hrbet	in stopi po ulici navzgor.Po rahli vzpetini	A
noge, poglej te klonkave roke, ta sključeni	hrbet,	ti si pravi izčimžan starček, ti to povem, Vili	A
razlita kakšna svetla vodena barva. Zre v materin	hrbet,	kajti tudi mati ne more verjeti, da lahko ima	A
luže razbrizganega konjaka, druga za drugo, na	hrbet	in bok in spodaj žužlja in siči vse gosto preklete	A
- In še nekaj, je rekel v moj	hrbet.	Obstal sem.	A
zakričal nad njim norec in mu potisnil bajonet v	hrbet.	-	A
gank in začel tja dol na dvorišče kričati v	hrbet	Gretici, ki bo tedaj zlivala umazano vodo v	A
sta maski še zmeraj tam in da gledata v njegov	hrbet.	To je videl po očeh poslovodje, ki je gledal	A
valovala, morda se je ob bokih ladje gibala kot	hrbet	velike živali.V zraku je bil vonj po dimu, ki	A
postajama. Že je hotel vstati, da bi stopil za	hrbet	moškemu, ki je držal v eni roki preganjen časnik	A
iztegovati vratu, nikomur ni bilo treba stopiti za	hrbet	in mu gledati čez ramo, tukaj je bilo razkošno	A
in veliko je bilo, ko si mu zabadala nohte v	hrbet,	natančno veš, natančno se spominjaš, čutiš,	A
glasov prihajala v prostor, se tihotapila za moj	hrbet	in me pridno božala po vročem tilniku, ne vem	A
vrtečega se prostora, mirno je vstal, jima obrnil	hrbet	in stopil k oknu.Dolgo je gledal na tovarniško	A
postelji. . / . / stran 87 . / Legel je na	hrbet	in si podložil glavo z rokama. Dolgo je gledal	A
novo, je opogumljeno rekel Kostrin Okrožnemu v	hrbet.	Okrožni je stresal roke v umivalnik in se ogledoval	A
okno in se mu na nek čudežen način splazil za	hrbet.	Počasi je obrnil glavo.	A
spet šepetal. - Ona, pokazal je s palcem čez	hrbet,	ona misli, da sem še zmeraj ... - Okrožni? je	A
notri v prsih širila votla tesnoba, legel je na	hrbet,	se zagledal v strop in poslušal razbijanje srca	A
Stopil je k oknu. Videl je	hrbet	moža v usnjenem suknjiču, ki se je naglo oddaljeval	A
vhodu, po kolenih, nekdo ga je še maznil čez	hrbet	kakor merjasca, preden je izginil.Delavnice	A
tako kosmatega ksihta?« Stopil sem za njegov	hrbet.	Čez ramo sem gledal njegov obraz v zrcalu.	A
res postal Mrzli. Prišel je čisto za njegov	hrbet,	in preden je sodnik ustrelil svinjo, je Ivica	A
počivajočimi zenicami. Sedel je in pokazal dvorani	hrbet.	Svetli lasje.	A
očiščenim zobem, a ramena so ostala dvignjena,	hrbet	niti malo sklonjen, roke prav nič tresoče, ustne	A
zadržal, vendar je potem bolj pazil na svoj	hrbet	kot na kolono; počutil se je kot v sendviču	A
»Če se bomo še kaj pokali, mi bo on varoval	hrbet,	ne ti, ker se nanj lahko zanesem, nate pa ne	A
spoštljivem priklonu zgrudil na obraz, prekobalil na	hrbet,	dvignil roke z avtomatsko puško v prošnjo proti	A
se pes zapodi za mačko šele, ko mu ta obrne	hrbet.	Lovili so njega, za prijatelje, ki so kar stali	A
njegov prijatelj; vsi so se obrnili k njemu. »V	hrbet	je dobil šus od BOV‐a, druge rane pa so od šrapnelov	A
potegnil spodnjo majico in prijatelju obrnil	hrbet.	Ta je tiho zažvižgal in se s hladno roko dotaknil	A
drevo, se deformiral in ti enostavno padel na	hrbet	ter prežgal obleko.«Dvignil je srajco.	A
menjat doboš, pa smo ga! Po enega je dobil v	hrbet,	vrat in v glavo.Zdaj šparajo z municijo, jih	A
Podporočnik je zdrsnil s prsobrana, se prevalil na	hrbet	in se naslonil na zemljo v polsedeči položaj	A
vso moč, kajti takoj, ko je bojišču pokazal	hrbet,	so se njegovi strahovi potisočerili.Letala so	A
pa pustijo na miru. Kaj, če ga smrt useka v	hrbet?	Ta misel mu je še podvojila moči; smrti se še	A
še pred sekundo ni bal zreti v oči, toda, v	hrbet...	Pomešal se je med druge, jih dohitel in le nejasno	A
pohodili, steptali, ali pa ga bo ujela smrt. V	hrbet!	Z vso spretnostjo se je izogibal ovir, da se	A
je. Klečoči in roteči revež se je zvrnil na	hrbet,	v obraz še bolj zardel.Odzval se je prav nasprotno	A
vranje črne lase, ki so mu valovito padale na	hrbet,	vedno počesane, umite in urejene.To je bilo	A
ali raztrgane uniforme. Počasi mu je obrnil	hrbet	in se previdno sklonil, da mu je pokazal zadnjico	A
odbilo nazaj v zrak in je z vso težo telebnil na	hrbet.	Zaprlo mu je sapo, a le za hip, potem je spet	A
bo iti naprej, je pomislil in vrgel puško na	hrbet.	Nenadoma se je počutil kot veteran - v Vietnamu	A
prepoten, da se mu je srajca neprijetno lepila na	hrbet,	vendar si ni upal odpreti lopute oklepnega vozila	A
s sedeža, ki ju je vsaj navidezno varoval v	hrbet.	Po manj kot petsto metrih je, ob barikadi čez	A
zaželeli srečo in obljubili, da nama bodo varovali	hrbet!	«Z odprtimi usti je buljil v postavne fante,	A
bolj, kot grozečih oklepnikov. Zvrnil se je na	hrbet	in zagotovo bi zbežal, če bi le mogel.So ga	A
letališče ali varujejo jedrsko elektrarno, udarili v	hrbet!	Poskrbite, da bo blokada v Krakovski hosti zdržala	A
dobesedno hromila; kaj, če ga kdo ustreli v	hrbet,	ali pa ga počijo teritorialci?Da bi pregnal	A
čeprav nista bila prijatelja, ga kar tako, v	hrbet,	ne bo pihnil.To je vedel, čutil.	A
Čutil je, kako se mu srajca od potu lepi na	hrbet.	Odvil je pokrovček zelene ovalne škatlice, iz	A
se dva poltiho pogovarjala; obračala sta mu	hrbet.	Ni vedel, da ima pred sabo policista; takih kap	A
dezerterstvo se kaznuje s smrtjo, strelom v	hrbet,	predaja ne pride v poštev.Morda je imel kje	A
cerkvenega zvonika, da je z vso težo telebnil na	hrbet.	Pred še vedno zaprtimi očmi se mu je boleče zabliskal	A
oklepno‐mehanizirani bataljon, ki naj bi udaril v	hrbet	enotam teritorialne obrambe, razbil obroč in	A
škorpijona, pokleknil zmedenemu stražarju na	hrbet	in mu prislonil hladno cev na vrat. »Naboj imam	A
pretepa je opazil, da je Safeta, ki mu je varoval	hrbet,	nekdo z nožem sunil v bedro in še preden je	A
je naenkrat zresnil, »vam bom polosovino na	hrbet	nalimal, hinavci!«Še enkrat je mastno pljunil	A
smrtjo posmehujejo - eksekucijska četa je imela	hrbet	vedno obrnjen proti soncu, da jih bleščanje	A
izkupil je; težak kamen se zvali nanj in mu zlomi	hrbet.	Rjovel je kakor obstreljen medved, o duhovnem	A
odgovorni,« je dejal Križan, vrgel puško na	hrbet	in šel.»Kje pa je ta peklenski Rožanec?«	A
»Tetreva ni v koči,« je dejal, se prijel za	hrbet	in se sključil.»Nekoliko me je oplazilo.	A
načelnik ne more do živega, se skrivata za njegov	hrbet;	on pa nastavlja prsi strupenim napadom.Da, napadom	A
sta se hlinila in slinila, zdaj pa obračata	hrbet.	Jaz pa prej nisem maral zanj, zdaj sem se ga	A
pridržal konja in se postavil hlapcu Luku za	hrbet.	»Jošt, Jošt!« kliče Viljem, »ali nimaš nič časti	A
dobro. A jaz si bom polomil vse, roke, noge in	hrbet,	Bog nas varuj!Tudi nočem jaz, da bi me kdo umoril	A
zasvrčala in sikaje se je zasadila puščica Filipu v	hrbet.	Nato druga in tretja, in na smrt ranjen je zdrknil	A
bežal grof med Lambergarjem in Rožekarjem.	Hrbet	pa mu je branil Lazar s svojim hlapcem.Do Koroških	A
hišo, pomakne si klobuk na čelo, položi roke na	hrbet	in koraka zamišljen gori in doli, kakor je imel	A
je potem pobral nože v pest in jih skril za	hrbet.	No ‒ ali je potem zdaj pošteno!?	A
prav nič več ne misliš. Skrila je košaro za	hrbet	in hotela mimo. Toda, Pišti je vztrajal.	A
Ja! Kar tako v	hrbet	sem ga sunil ‒ niti roke mu nisem stisnil, niti	A
Cigani odrekli svoje nesreče, kdaj smo ji obrnili	hrbet,	kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu	A
vsevprek nagovarjali, naj prisede, jim je obrnil	hrbet	in naročil le zase.Možje, ki jim tako njegovo	A
skušal zadržati. Vem, kaj je! mu je govoril v	hrbet.	Lahko bi si bil mislil! ga je dohiteval.	A
Vročici je sledila drgetavost, ki mi je krivila	hrbet	in mi šibila kolena. Tako me je potem oblilo	A
rešilo nadlog. Počasi se je pregnetel za njen	hrbet	in umiril telo šele, ko je stal tik za njo.	A
motnjavi novega dne, urejala posteljo, kazoč mu	hrbet,	v dolgi spalni halji brez rokavov in z globokim	A
prisebno, skozi roko mu je plapolal njen hladeči se	hrbet	in prsti so preverjali na njeni lakti, v kakšni	A
so začrtali ljubezensko krivuljo v Buternov	hrbet	in klicali angelca hudiča v ris, njene telesne	A
obraz, a komaj človek odmakne oči in mu pusti v	hrbet,	mu že zasadi od zadaj meč med rebra, da se zvija	A
roditelji in nato njeni otroci in njen mož. Njen	hrbet	se zrcali v ogledalu.Z golo roko, s prsti poteguje	A
vsak svoje drevo, kar vam je ljubše, če raje	hrbet	gosta ali glavo lepe postrežnice, ki streže	A
zanje malo višje. Ko pa jim je starost sključila	hrbet,	ukrivila noge in izsesala roke, so prijemali	A
svojim hrbtom in kazalce, ki ga bodo pikali v	hrbet.	Sprememba, ki je nepričakovano postavila spalnico	A
maševal tu spodaj, je bil Tjaž nekoč izpraskal	hrbet.	Spomnil se je vseh podrobnosti, pravkar je pritisnil	A
občinstva, pri tem je izpostavil svoj široki	hrbet	cerkvenemu ljudstvu, ženske so obesile nanj	A
Obraz štrli od glave, vrat moli iz ovratnika,	hrbet	se grbi in pete rastejo v prostor, roke drgečejo	A
čeprav bi to kajpak lahko bil, temveč pajkov	hrbet,	ki v resnici ni bil črn, temveč zelen, samo	A
biti govora in se je konec koncev pajkov zeleni	hrbet	pojavil v isti črni barvi, kakršne je bil tudi	A
hrbta, mislim da, sem tudi povedal, da pajkov	hrbet	ni prenesel črne barve, to moram še povedati	A
prilival si, posilil si se in storil si vse,	hrbet	se ti je ukrivil od garanja, samo zemlja ni	A
ker stojim preveč v ozadju in mi nastavlja	hrbet,	vendar se mi njegove besede zdijo znane, nekje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani