hrbet (501-600)

prijatelj, ko ste šli in ste zabodli človeku nož v	hrbet?	“ Čevljar se je zasmejal: ”To sem dosegel	A
bujni svetli lasje so padali v debeli kiti čez	hrbet.	Sedela je Metka na levi strani in se je ozirala	A
je lica izpila in izglodala, upognila mu je	hrbet,	prikovala mu je verige na trudne noge.Sreča	A
obrnila in izvolila pokazati svoj velespoštovani	hrbet	Gregoriju Flerinu, ki je stal mirno na mestu	A
tresla in šibila; in pod bremenom bridkosti se je	hrbet	naglo krivil.Bil je zdaleč kakor tisti bolnik	A
korak ter šla po svoji poti, glavo povešeno,	hrbet	upognjen pod bremenom. In tedaj se je vzdignilo	A
in trudnejši je bil korak; globoko je klonil	hrbet,	kakor da bi tiščalo na pleča silno breme.Le	A
ali že je pričela odpirati motne oči, kriviti	hrbet	ter vstajati. Zaškripala so vrata tupatam	A
Upognjen je stal in truden, kakor da mu je	hrbet	težko natovorjen. ”Morda se bo razsrdil!	A
tisti, ki mi je bil prilepil umazano krpo na	hrbet?	Če bi ga poiskal?‘	A
je omamljen; v eni sami uri se mu je upognil	hrbet,	so upadla njegova lica, so onemogle njegove	A
Zakaj bi jih ne zasužnjil, če ti nudijo roke in	hrbet?	Zakaj bi ne vzel, če ti mečejo še srajco pred	A
naveličali matjaževanja? - - Kmet je klonil trudni	hrbet	in je gledal v tla. Marko je pljunil	A
bi lahko jezdec vanjo, če bi nekoliko upognil	hrbet.	Marko si skoro ni upal dalje; votlina	A
od kamena je bila težka usnjena rokavica; v	hrbet	na roki je bila izdolbena globoka okrogla jamica	A
je vzpenjal klanec zmerom višje, mu je klonil	hrbet	kakor starcu. Hiteli so oblaki; od obzorja	A
več pomislil, ni se ozrl. K tlom mu je tiščal	hrbet	križ Izveličarja, čelo se je dotikalo tal; opotekal	A
je trgala železna veriga; nato se je vrgel na	hrbet,	iztegnil naširoko vse štiri od sebe ter zatulil	A
če bi ga bila usoda komu drugemu naložila na	hrbet.	Tako je: slaboča in ničemurnost sta napravili	A
samo njegove kuštrave lase in njegov sklonjeni	hrbet,	obraza njegovega pa ni videl; pač pa je videl	A
streslo, kakor da se mu je izlil mrzel curek na	hrbet.	”Kako ... sin?“	A
mi svoj dom!‘ - bi povesil oči in bi sklonil	hrbet	in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako	A
stol si je bil primeknil tik mize, glavo in	hrbet	je klonil globoko, pod rokami je skrival Jurčičevega	A
vedel, da so mu lasje že osiveli in da se mu je	hrbet	upognil. Malči ni nič govorila; šivala je in	A
in na cesti so postajali ter gledali moj suhi	hrbet.	II	A
to neumnost, morda so vse to samo sanje. Moj	hrbet	je sklonjen, ker mislim, da stoji smrt za menoj	A
verandi. Jaz sem bil skrbno zavit in ogrnjen, pod	hrbet	in pod glavo pa mi je bila položila žena mehke	A
se skrile pod brki; upognil in skrivil je bil	hrbet	kakor maček in je strmel srepo na Andrejčevo	A
maček mu je bil skočil rahlo na ramo, krivil je	hrbet,	privijal se mu mehko k licu in vratu. ”Kaj	A
okroglo glavo ter jo drgnil ob suknjo, krivil je	hrbet	in vzdigal rep.Nenadoma se je umiril; Luka je	A
uklenjene za pestjo, stiskal je pleča in pripogibal	hrbet;	gologlav je bil, suknjo je imel odpeto in vrat	A
opotekel, da je umaknil glavo, ali da je upognil	hrbet	še nižje; šel je kakor brez zavesti, opotekel	A
nenadoma, sedla mi je na ramena, da se mi je	hrbet	sključil...“ ”Kaj starost!“ je odmahnil zdravnik	A
človeka, ki je mnogo pretrpel in ki ima zategadelj	hrbet	še zmerom sklonjen, pripravljen na nove udarce	A
in ponižen človek. Življenje mu je skrivilo	hrbet;	želel si je pač, da bi živel na stare dni udobno	A
jo je bila malo prej še rinila in jo suvala v	hrbet,	se je odmaknila. ”Grda baba, ta grofica Landsber	A
srcem vračal v mesto; bolj upognjen je bil v	hrbet,	stopal je hitreje in palico je postavljal daleč	A
pogledal za njim, videl je njegov dolgi, upognjeni	hrbet	in se je silno prestrašil. ”Mikš!	A
dolge škrice ter jih pripel z iglo visoko na	hrbet,	tik pod umazani ovratnik. Pijanec se je zasmejal	A
Vesel krohot. Niso bili pripeti škrici samo na	hrbet,	temveč čisto na ramo, na desno in na levo stran	A
polju. Komaj je človeku trideset let, se mu	hrbet	krivi, mu upadajo lica.Tudi meni se je tako	A
približala kamenju za deset korakov, se je ustavila.	Hrbet	se je skrival za hrbet, vse oči so plaho strmele	A
korakov, se je ustavila. Hrbet se je skrival za	hrbet,	vse oči so plaho strmele; gledale so, pa si	A
žgo ... Deset, petnajst šib je že razlomljenih,	hrbet	že do krvi razsekan, ko ukaže Kordun prenehati	A
in seže znova po pečenju. Jurana obračajo na	hrbet.	V smrtnem potu zatajuje bolečino v pričakovanju	A
zatrepetajo, oklepniki se vihte v sedla, njim za	hrbet	sedajo hlapci; v jutranjem soncu se blesti jeklo	A
glej, neki Azijat se peha s sekiro Herbartu v	hrbet	... »Oče!« Herbart se spotakne ob mrtve, Azijat	A
ozrla se je na moža. Tašča ji je molče obrnila	hrbet	in sedla za mizo.Luka je lezel s peči, na vratih	A
duša pa hodi za Anico!« Katra ji je obrnila	hrbet	in odšla v sobo.Čuden strah se je je polastil	A
nekoliko k zavesti s tem, da mu je vrgel škorenj v	hrbet,	je privabil Marjanico, ki je bila zadremala	A
Tedaj je ona planila k dekletu in jo sunila v	hrbet,	da se je dekle opoteklo: »Kako ta zija	A
ni treba!« In obrnil je debelo gledajoči ženi	hrbet	in odšel. »Saj je vse zaman!« je mislil	A
nenaravno lomili v obokanem stropu, tam, kjer je	hrbet	neupogljiv.Potegnil je križ čez obraz in prsi	A
Udaril je. Onemu je padalo čez glavo,	hrbet	in pleča in je zdrknil na kolena, a njegova	A
repom bom mahnila, ves svet bo potopljen, na	hrbet	se zvrnila, ves rod bo pogubljen ...« ‒	A
in vprašaj!« je odvrnil vikar in mu okrenil	hrbet.	Nato je začutil, da mu je pijani od zadaj položil	A
pritisnil s prsmi navzdol, ujel njegove roke na	hrbet	za mezince, segel z levico po pas in si ga razvezal	A
Grofa!« »Jaz ne!« je odsekal župnik, mu okrenil	hrbet	in šel ... Drugekrati je bilo nedeljsko kosilo	A
je sedel grof v mehkem naslonjaču in mu kazal	hrbet.	Nad mizo je visela slika, celoten portret grofice	A
»Za šalo ne!« je odvrnil župnik in obrnil	hrbet.	Matevž je zunaj povedal: »Zamera je na levo	A
je bila tako nazaj obrnjena, da bi videla čez	hrbet.	Anžetu je zdrknila luč iz rok.	A
ali pa bridkega življenjskega spoznanja. Tuji	hrbet	ni bil več mladostno prožen.Upognil se je bil	A
Kaj pa?« vpraša kmet. Sodnik mu molče obrne	hrbet.	Zelena ptica zahrešči.	A
hodijo v Tolmin. Mnogi so zato obrnili biriču	hrbet,	ko je razglašal grofovsko besedo pred cerkvijo	A
Že so ga zgrabili rablji. Vežejo mu roke na	hrbet,	drugi mu hočejo zavezati oči.Otrese se, ne mara	A
metali ob tla, se podili naokrog, si skakali v	hrbet...	uporabljali smo vse ročne spretnosti.Orožje	A
vestno in točno preiskati. Prekljuval mi je	hrbet	in prsi, tipal me je okrog srca in jeter, potem	A
gledala predse. »Kdaj bi vam bil že obrnil	hrbet,	« je godrnjal Andrej, »da mi ni zaradi ljudi	A
Sakstum!« Nekdo ga je lahno sunil v	hrbet.	Škilè je zarohnel ter se obrnil: »Pri moji kokoši	A
poštenjaki navada. Potem pa hajd konjičem na	hrbet	in kakor sapa proti Turjaku!A je pametno tako	A
ga prsti, porednežu s ploskim mečem pretipati	hrbet.	»Kovačnica?	A
lepo, da svojima pobratimoma tako težke laži na	hrbet	pribijaš!Vrag te vzemi!	A
čez trebuh so ga tesno s pasom prevezali in na	hrbet	mu potisnili staro, oguljeno sedlo, ki morda	A
izpod kopit švedskih konj, ustrelil zadaj v	hrbet	ter ga pognal s sedla.Mi pa kakor vihar čez	A
prosil, da bi ga malo vzdignili ter mu dejali pod	hrbet	kaj cunj, ker so ga pričele boleti kosti. Poizkušala	A
da se mu je curkoma ulila kri. Namočila mu je	hrbet	in tudi spredaj je lila po rjastem kirasu.	A
me čudno debelo gledal, nato pa je padel na	hrbet	in obležal.Ustne je premikaval in zadnje njegove	A
da ni opazil, kako sta mu prilezla hlapca za	hrbet.	Pograbila sta ga ter pritirala na pot.	A
pri kom smo.« »Grbec mi pravijo, ker se mi	hrbet	nekaj krivenči; ime pa mi je Belin.« »In vdovec	A
pojdem!« je s peto udarila ob tla in mu obrnila	hrbet.	Majnhalm se je ustrašil in tiho umaknil, da bi	A
koška, pristopil in ga prvič počil čez goli	hrbet,	je zasikal: »Le udari, brezec!Samo pozabi ne	A
Višenjci zagledal očeta, ki so mu tlačanke krvavi	hrbet	oblivale z vodo, je zatulil od groze: »Kaj je	A
hotel reči nekaj dobrega, a Hotimir mu je obrnil	hrbet	in v teku prestregel osamelega konja, ga brž	A
tihem smehu. Ponosni Trlep mu je napol obrnil	hrbet	in rekel z lahkim zamahom, vsako besedo povdarjajoč	A
kraja, ki jo prav vidiš šele, kadar ji obračaš	hrbet.	»Kaj pa, če bi še poskusil, morda bi počasi	A
očmi, ki jih je Bog vsadil vsaki ženski tudi na	hrbet,	razločno čutila, da ji že nekaj časa sledijo	A
odkimal tudi Emil, ki mu je tako prevzetno obrnila	hrbet	Ali ne bi bilo njeno ponižanje še večje? »Francè	A
posnamejo s hrbta; če boš tak trdin, ti olupijo ves	hrbet.	’‒	A
nejevernika, a Kopič ga je skril za svoj široki	hrbet	in zarenčal: »To bi bili lahko storili mi sami	A
Ujetnik je zardel in vzdihnil, Trlep mu je obrnil	hrbet	in se nameril po opravkih. »Da se mi ga nihče	A
odpustil grehe, kolikor mi jih je že šlo čez	hrbet,	če bi temu grdogledemu zlodeju med rebra porinil	A
dregnil v kolk, zarenčal in ji pokleknil na	hrbet.	Gospodar se je iz zamišljenosti ustrašil tako	A
jo morali!« je Kopič renčal in ji roke vil na	hrbet.	»Kaj sem ti storil, da si šla nadme?« jo je	A
trt, da jo zvežem!« Ko sta ji roke zvezala na	hrbet,	je nerada vstala; bala se je, da jo bosta obesila	A
Kopič, sam Bog vedi, kaj mu bo moralo še čez	hrbet,	preden se bo smel musati ob Lizi.« Take so utrinjali	A
nekaj bi bil rad vprašal, a grof mu je obrnil	hrbet.	Skrb za pogreb pa se je res oglasila precej	A
vešča?« se je Peter Klepec boječe umikal za	hrbet	desetega brata. »Ni, zagovoril sem jih, do nas	A
hrup večal, tlačanske ose so prav neprijetno v	hrbet	pikale Uskoke, ki so po lestvah silili v grad	A
moških šlev res ni! Živa duša nikomur ne more čez	hrbet	zaradi takega greha.« Mesar jih je še imel za	A
takih upornikov, najrajši bi jim bil obrnil	hrbet,	pa se jih je bal in skrb ga je bila za stiško	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani