hči (101-200)

soteski stopili iz hiše stari Pečan, njegova	hči	Nanca in sinova Nace in Rudi.Umito jutro je	A
na zrak! Zato pa se tudi drži kakor bogataška	hči.	Samo poglej, kako je zalita.	A
srhljivo površino, visoka pesem tvoje roke, knežja	hči	- o šulamljanka, vstani v tej temni noči	A
-	Hči?	je vprašal Johan Ot in pokazal na dekle, ki	A
Ga je hotela okrasti? Vseeno, zdaj je tukaj,	hči	ali žena, devica ali candra, umazana ali ušiva	A
noč za nočjo vlekla med svoja bedra njegova	hči,	se mu ni zdelo dovolj zgovorno.Pa bi se mu lahko	A
se je da bi odšel, pa si je vtem pravičnikova	hči	premislila.Pridi, je siknila.	A
Johan Ot je debelo gledal. Od kdaj ima sodnikova	hči	delo? Kakšno delo vendar.	A
posestva, vdovca Poljanca, čigar še zmeraj samska	hči,	Katarina po imenu, je vsem hodila v spanje,	A
hotela, da bi bila, kar je tudi bila, oskrbnikova	hči,	nekaj drugega, nekaj več, oseba, ki ne bo hodila	A
razumel žensk. Pomislil je, da ima morda njegova	hči	v sebi od nekod, od nekoga davnih prednikov	A
stran 30 . / Pomislil je, da hoče njegova	hči	videti mesta nemških dežel in Francije, o katerih	A
velja letos funt govedine. Mogoče hoče njegova	hči	srečati gospode, ki nosijo v škatlah violine	A
ga je bila ob misli, da bo potovala njegova	hči.	A vedel je tudi, da mu je nihče, tudi župnik	A
izgovarjale takšne besede kakor zdaj njegova	hči,	bile so deset in več čevljev visoke, kakor si	A
reče tajnik, zdaj se boji, da se bo izgubila še	hči,	ime ji je Katarina.Lepo ime, čisto ime čiste	A
gradnja je hitreje napredovala. Ampak to je moja	hči,	zavpije Poljanec, da se tajnik v zadregi ozira	A
mati, njegova žena? Nič ni odgovorila njegova	hči,	ki se je je nekoliko bal, sklenil je, da bo	A
naj Sin reče Najvišjemu Očetu, da mora njegova	hči	Katarina ostati doma.Naj jo združena nebesa	A
prišla nad hišo, prinesla jo je njena nemirna	hči	Katarina, ki noče jesti, stoji ob oknu, razbija	A
bili smo obveščeni, da je to pravilna zakonska	hči	Jožefa Poljanca, oskrbnika posestev barona Windischa	A
dvigniti, nesnaga. Nerodno je, ker je tista ženska	hči	mestnega sodnika, ki nas je včeraj slovesno	A
gre - les, romanje, pes, umrla žena, nemirna	hči,	ki je odšla od doma... prisluhnil je raje mogočnemu	A
gospod, vse bo še dobro, saj se bo vrnila vaša	hči,	kako ji je že ime? Preslišal je njegov pijansko	A
tudi Katarino je klical: kuzla, Poljančeva	hči,	naredil bom dunajsko gospo iz tebe, polkovnik	A
priznati, da je zaskrbljen. Njegova starejša	hči	ni imela nobene novice o svoji sestri in zato	A
bo smejala. Poljanec je vedel, da njegova	hči	ne misli nič slabega. Zaskrbljena je zaradi	A
že vrnil. Če kdo, bo on vedel, kje je vaša	hči.	- Mihael? je rekel Poljanec.	A
mešetar, suknar iz Bonna, z njim sta bili žena in	hči,	navada je bila, da so gostje jedli za skupno	A
zgodilo, kam je izginila izgubljena Poljančeva	hči,	požre cmok, dvigne se na prste, da bi bolje	A
na belem konju smrt. Katarina, Poljančeva	hči,	stoji pod oboki ulice v domačem mestu in gleda	A
pohotnost kurbe nenasitne te udari Gospod,	hči	sionska, s plešo na temenu te udari, plešasta	A
bo pleša in namesto dičnega plašča raševnik,	hči	sionska, opeklina namesto lepote, iznakažen	A
težkim črnim vinom, suhljato grmovje in sionska	hči.	Vse to se vsuje na cesto, noge pa klecajo	A
bili dve kurbi, najboljši na svetu, mati in	hči.	Najbolj revni socialistični kurbi na svetu, a	A
ki sem jih prinesel. Ko sem spal z mamo, je	hči	pomivala posodo po večerji, ki smo jo imeli	A
vstati. Po zajtrku sem legel z mamo, ker je šla	hči	v šolo.Po kosilu, ko smo pojedli še zadnje konzerve	A
Kdo je Katarina? Katarina Velika in njena	hči	Maša sta dve ženski iz Odese, ki sta revni in	A
Rozalko, ker imava tudi isto pot. ‒ To je moja	hči,	ki pa še ni bila prej nikoli v Ljubljani.Ker	A
prinesla?« »Dober dan, mati!« pozdravlja Pečarjeva	hči	Šimenovko. »Vi ste pa vedno tako pridni.	A
Juri, Anica ni slabo dekle in poštenih staršev	hči.	Če utegneš, pojdiva malo doli pogledat.	A
/ nesli na dolinsko pokopališče, in žena in	hči	sta ga spremili do groba.Juri pa je taval po	A
poklical svojo snaho. »Ti si takorekoč moja	hči;	poslušaj me, kaj ti rečem.Vojak potrebuje denarja	A
se spodobi, to se mora reči,« je ugovarjala	hči,	»in Mana je gotovo vsa srečna.Taki mladeniči	A
resen in molčeč in vstal kmalu od mize. Oče in	hči	sta spala v gornjih sobah, sin pri tleh zraven	A
jaz nisem goljufala Toneta,« se je zagovarjala	hči,	»jaz sem goljufala sama sebe, ker sem mislila	A
Klančar je že dolgo slutil, zakaj sta sin in	hči	tako pobita.Da ni bilo Gašperja na spregled	A
Tonetom spet pobotali. »Če bi bila Jerica moja	hči,	bi ji že pokazala,« je dejala in hujskala očeta	A
njenega odpora. Očetu pa se je bolj smilila uboga	hči,	ki bi prišla brezsrčnemu človeku v roke. »Kako	A
ki poslušajo otroke!« »Oh, oče,« je ihtela	hči,	»ali me čaka sreča ali nesreča, to ve samo Bog	A
« Vse prigovarjanje je bilo zaman; trmasta	hči	se ni vdala.V hišo je začela prihajati Gašperjeva	A
Mana. »Jaz sem se obljubil,« je dejal oče, in	hči	je stopila k Bricu povedat, kam pojdeta in da	A
ležala na tihi dolini, ko sta se napotila oče in	hči	na božjo pot. »Zadnjo noč spi Jerica v očetovi	A
Ko se je spela pot navkreber, je opominjala	hči,	naj ne moli na glas, naj se pokrije in nekoliko	A
ob gozdih širokovejnega kostanja, oče naprej,	hči	za njim, da ne bi njena hoja njega priganjala	A
zvonili k pogrebu, . / . / stran 76 . / ko je	hči	jemala slovo od svojega očeta, je vstopil nenadoma	A
očeta gori na zelenem Primskovem, in sin in	hči	sta tiho obetala, da ga ne bosta pozabila, da	A
starega Brusa pokopavali,« je dejal, »je njegova	hči	Neža tako rjula, da so se mrliči plašili, in	A
očetovo posteljo; približati se ni upal ne sin ne	hči.	Gašper je zastokal, odprl oči, pogledal po svoji	A
dejal Bric, »in kaj bi ne bila! Ali ni moja	hči?	« »Tvoj angel varuh.«	A
mizo kruha, orehov in sira in sedla k očetu;	hči	je šla flancate cvret. »Stvar je namreč taka	A
takšna vendar ne morem iti,« se je branila	hči.	»Samo drugo ruto si zaveži, pa pojdi!«	A
polju se lahko smejejo. Tam vzame žena ali	hči	par kokoši, nekaj jajc ali masla, mož izkoplje	A
videl očeta Petana, se je vprašal, zakaj je	hči	tako ošabna. »Ali si še tako moška, Cila?« jo	A
poklical ogroženega sina skrbni oče. Mati in	hči	sta postali proti Cili neprijazni.Nobene nepotrebne	A
da je družba tako pametna in prijetna, domača	hči	tako prijazna. Ivan seveda ni šel.	A
bolj ozirati na siromaka ko na bogatina; toda	hči	ga je ustavila, da je ta stvar že dognana; on	A
pri Zefi. »Jaz nikdar, nikdar,« se je jezila	hči.	»Kako me je preslepila ona, sestra!	A
Gričarja in jo sama prosila, naj jima postane ljuba	hči,	ko jima je rešila sina.Nasmehnila se je sama	A
mogla drugače ravnati Cila? Saj je vendar moja	hči.	Samo na pomoč kričati bi bilo strahopetno in	A
rekoč pred sodiščem z njo vred njena snaha, moja	hči,	tvoja sestra, in poleg nje njen sin, moj zet	A
ovadbo.« »Tega ne boš naredila, če si moja	hči,	ker ti jaz to naravnost prepovem.« »Jaz se ne	A
sramoto. »Kakšno sramoto vendar, oče?« je ihtela	hči.	»Saj se ni treba sramovati tistemu, ki je bil	A
zdi, in odgovarjala bo sama. »Neusmiljena	hči,	ki postavljaš očeta na sramoto,« je prosil Petan	A
drugo velik molek in rine v vežo in na cesto.	Hči	mu spotoma še natrga katerikrat obleko, da bi	A
odbornikov; mednje pa je bila sprejeta tudi	hči	učitelja na latinski šoli, magistra Petacija	A
krčmarja in mu podal roko. Krčmarica, njena	hči	Klara in nekaj drugih žensk je priteklo za njim	A
Friderika, pri katerem je navadno bival; na levi	hči	Elizabeta. Knezovemu maršalu pa se je bil pridružil	A
svoji dolgi halji in visoki kapi. Kneginja,	hči	srbskega vladarja Brankoviča in sestra turške	A
konja.« Vznemirjajoča vest, da je izginila	hči	učiteljeva, pa se je raznesla hitro po mestu	A
pomoč in v dolgem govoru razložil, da se njegova	hči	gotovo ne bo pomišljala izpolniti cesarjevo	A
/ stran 204 . / »Torej Kornelija ni vaša	hči?	« vpraša naposled Viljem. Petacij pa je potrdil	A
pravila Mana, a do tega dne še sam ni vedel, da je	hči	trnovskega gospoda.Viljema se je lotila silna	A
navdajala ga je edina misel, da si bo njegova	hči	nekoč med najbogatejšimi snubači mogla izbirati	A
najbogatejšimi snubači mogla izbirati moža, dasitudi je	hči	surovega gozdarja, katerega se vse ogiblje.	A
nič čudno zdelo, ko je jeseni prišla Logarjeva	hči	ponjo in po Tončka, da naj le hitro gresta,	A
in potem je bila v njegovi hiši kakor domača	hči.	Ali po stričevi smrti se je za dekleta vse predrugači	A
Njegovo edino veselje na svetu je bila njegova	hči	Dorica; posebno ko je malo bolj odrasla, pustil	A
Kdo ste?« ‒ »Jaz sem svoje matere	hči.	Mati moja pa je bila osa.	A
peči, zvije se in dremlje dalje. Najstarejša	hči	v tem umiva in čisti dolgo vrsto svetniških	A
čar so bile velike, plave oči. Bila je edina	hči.	Pomanjkanja ni čutila nikdar.	A
LEPA ANGELIKA 33 TEREZINI BISERI 43 GOLOBARJEVA	HČI	55 JERIČINI ČUDEŽI 66 KOVAČEVA HVALEŽNOST 75	A
poročila z angelom,« je bila trmasta grofova	hči.	Čeravno je bila še otrok, se ji je drzna misel	A
krotil še tako divje merjasce. Grofova edina	hči	Sidonija je ponavadi že navsezgodaj zajahala	A
prijateljstvo, zaradi katerega se je grofova	hči	potem že tudi ob večerih odpravljala na sprehode	A
kdo o tem misli,« je le odmahnila lepa grofova	hči	in je poslej prihajala k njemu, ko se je le	A
drugega. Minevali so dnevi in meseci, ko grofova	hči	ni več počela drugega, kot le sedela na oknu	A
Moj ljubi Tomaž,« je od sreče zajokala grofova	hči	in se ga oklenila okoli vratu, »nikoli več te	A
najbolj si je bil želel, da bi bila to županova	hči	Gabrijela.Bila je bogatih staršev in bi gotovo	A
mi sveti. . / . / stran 55 . / GOLOBARJEVA	HČI	Ob reki Rabi je nekoč stal mogočen grad s tremi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani