Mnogi so jima radi prisluhnili, nihče, razen starega pastirja Lacija, pa seveda ni niti slutil, da je to v resnici srčna govorica mladih zaljubljencev, ki sta tako znova našla pot drug do drugega. Minevali so dnevi in meseci, ko grofova hči ni več počela drugega, kot le sedela na oknu in igrala na brezovo piščalko. To njeno vzneseno početje se je zdelo grajski gospodi vse bolj čudno, pa tudi grof je bil že pošteno v skrbeh.