hči (301-400)

mislil nanjo ...“ Pri kraju je bila igra, županova	hči	je praznovala svatbo s čokatim kmečkim fantom	A
Igrala je flavto. Za njo je prišla njena	hči.	Prišla je tako plaho, tiho, obzirno, kakor pride	A
se je smehljal oče, ”ona, Marta, pa ni moja	hči.	Premoška je in nič srca nima.	A
kje je zdaj?“ ”Saj ste sami rekli, da ni vaša	hči,	da nima srca!“ se je zasmejal Stožer izza svojih	A
jokavi ženski, ki je imela grbavo hčer. Ta	hči	je bila zelo pohlevna stvar, rada se je smehljala	A
zavrnil, da naj gleda nase ”in na svojo babo“.	Hči	gospodinje, grbava Malči, ga je pogledala z	A
rečem; ampak pravijo, da imata obedve, mati in	hči,	za norca vsakega, ki pride blizu.Že marsikdo	A
kraja. Vsaka misel je blisk iz večnosti, je	hči	in mati legijonov.Če si jo za silo vkoval v	A
je bil tudi Traven vzoren rodoljub in njegova	hči	ni bila samo bogata, temveč tudi lepa. Domislil	A
prijazen gospod in dober rodoljub, tudi njegova	hči	je bila lepa, le malo prekrepka ženska in podedovala	A
vnel med nama živ pogovor. Zvedel sem da je [	hči]	necega visocega uradnika v Pragi da zdaj potuje	A
stane, stane!“ Prišla je v izbo gostilničarjeva	hči,	trinajstletno dekletce; velike rjave oči so	A
Lojze ozrl; na pragu je stala gostilničarjeva	hči	in nekaj se mu je zgenilo v srcu; hodil je laže	A
ustavil je voz pred krčmo sredi pota in krčmarjeva	hči	je stala na pragu ter je gledala nanj z začudenjem	A
Čevljar ni nič sanjal in nič upal.	Hči	mu je šla služit h kmetu, sina je bil dal k	A
ljudmi. . / . / stran 157 . / Kje je tvoja	hči,	ki je bila še tako majhna in slaba, ko si jo	A
družbo za mizo, dvoje mladih gospodov in lepo	hči	krčmarjevo, ki se je ozrla nanj z velikimi očmi	A
Ko se je zmračilo, je prišla sestrična Mici,	hči	prve žene stričeve.Bleda in suhotna ženska je	A
misli, da te gonimo stran! Sorodnica si nam,	hči	moje sestre -- Bog ji daj dobro, grešnica je	A
nateknila celo naočnike in je sklonila glavo. ”	Hči	vaše sestre?“ ”Da, gospa!“	A
steklenici vina, je prišla v sobo gospodarjeva	hči.	Nikolaj je vstal ter se priklonil; začutil je	A
Orešnika, nekoliko uradnikov in mlada gospodična,	hči	nekega posestnika iz okolice.Vrnila se je bila	A
srebrn in za bakren denar svojo ženo in svojo	hči	...“ ”Pa so se te usmilili zavoljo nedolžnih	A
zavoljo nedolžnih otrok ...“ ”Svojo mladoletno	hči	... gospodom v suknji in smradljivim hlapcem	A
opisujejo, zato ker so zelo ganljive. Mati in	hči	bdita do pozne ure, pogovarjata se o prihodnosti	A
zalezel k meni v hišo, to sam Bog vedi. Moja	hči	se ni spremenila v lice; ali kakor je krenila	A
dolgih pramenih na čelo. ”Zvečer je odšla moja	hči	k polnočnici, a ni se vrnila nikoli več.Čakal	A
uri. In ko se vrnem, sedi na pragu hiše moja	hči,	- in njena lica so bila mrzla, kakor led in	A
babica! In vrh vsega tega pride popoludne njena	hči,	žena čevljarja Maka. ”Lepo vas prosim, mati	A
lepi sin županov, in Manca, lepa štacunarjeva	hči.	Oba mlada, vsa solzna in ihteča.	A
štiriindvajset let mu je bilo. Mana je bila	hči	kmeta Lukanca, četrta izmed sestrá; sedemnajst	A
kajžarjev sin, in tudi tebi nič drugače, kajžarjeva	hči!	Zato je vajina ljubezen greh, pred Bogom in ljudmi	A
to, kakor je, bi bile že dote za kajžarjevo	hči!	Bodi mi sreča prijazna, kakor je tej bila, pa	A
mesto, da bi si prislužila doto, jaz, kajžarjeva	hči!	“ Hanca jo je pogledala z žalostnim očesom	A
briga; zakaj jaz sem pravica, sama sebi mati in	hči,	sama svoj začetek in konec; če si kristjan,	A
zastoka stara v koči. »Saj je morda res,« reče	hči	v opravičbo in se dvigne z ležišča.»Kdo je v	A
« »Oče, vse že beži, pojdimo!« ga opominja	hči.	»Kam se ti mudi, za ljubčkom siliš, a?	A
ga znova vabi mati, naj pride, poročila se bo	hči	Ana.In sestra nevesta ga vabi, naj pride vsaj	A
videl, ko je bil še vitez. Seveda: Tirolka je,	hči	barona Spauerja, velikega prijatelja njegovega	A
Stari Juran hiti s hčerjo proti domu, ko uzre	hči	prve turške prapore.O, sveti božji križ!	A
goreče bajte, ali je najti še kaj plena. Juran in	hči	se zaganjata skozi plamen, kar stopi pred bajto	A
in iztrga očetu hčer iz rok. »Oče!« krikne	hči.	»Oče, pomagajte!«	A
Mike!« ponavlja plašno Bara ... »Nu, kristjanska	hči,	« se ji pači janičar, »koprniš po moji krvi?	A
mrk, tako čudno nejeveren in užaljen, češ da	hči	ni srečna, da so jo bile obšle le neumne muhe	A
očetovsko ljubeznijo in skrbjo v duši, da mu edina	hči	ni srečna, da je zapustila bogati dom, sijajnost	A
Obžalujem, markiza. V hišo, kateri je domača	hči	napravila tolik škandal, ne bomo več mogli vabiti	A
boš dobila!« »Daj, papa, daj!« je zarajala	hči	kakor obnorela od veselja. In potem je plakala	A
ženin in ljuba nevesta in ti moj sin in moja	hči.	«Zopet je zajokal, in Jurca je brisal solze ob	A
zajokal, in Jurca je brisal solze ob njem. »	Hči!	« je bruhnil Juri sedaj z vso ostalo mu še močjo	A
kmečkem posestvu. In vendar je bila revnega očeta	hči.	Revnega očeta hči pa je umela upravljati na posestvu	A
vendar je bila revnega očeta hči. Revnega očeta	hči	pa je umela upravljati na posestvu mogotca,	A
mislila Marjanica, in ko da ji umira lastna	hči,	je tavala po hiši.Izgubila je bila vso razsodnost	A
včasih oče ali mož, ki so jima bolehali doma	hči	ali sestra ali žena ali mati, sedla k vinu,	A
vsa od nohtov do las. Kaj, ali ni zala moja	hči?	« Pa je sedel mej vozniki tudi Luka.	A
je pa tako!« »Tiho bodite, mati!« je prosila	hči.	In mati ni silila v hčer, in Luka ni	A
še v hišo ni hotel.« »Mati!« je odpočitala	hči,	ali se na to obrnila k Luki: »Ne zamerite ji	A
veš?« »I, seveda vem; če bi vedel Luka, da je	hči	njegove nekdanje zaročenke -« »Bo izvedel	A
doznal, kaj si mi storila. Glej, tiste Jerice	hči	živi, in ti si jo vzela k sebi.Ti si vedela	A
Hanca,« je skoro kriknil sedaj Luka, »Jeričina	hči	živi.«Kakor blisk je prešlo nekaj temnega preko	A
knjiga polna. Licenciat je bral: »Najmlajša	hči	pa, lisica premetena, je začela vihteti svoje	A
On ve. Naša Lucija, da je moja	hči.	V Tolminu so mu verjeli.	A
je!« Župnik je omahnil in jecljal: »Lucija,	hči	nesrečne Kandide?« »Umrla je v otroški postelji	A
Ali se kaj zavedata, kako je to, da jima umira	hči,	ki je mlada? Vikarjev hlapčič se je	A
Jairu, ki je bil načelnik v shodnici pa mu je	hči	za smrt zbolela.Le hiti h Gospodu, pa naj gre	A
Gašperjeva vdova Anica se je bila zopet raztožila.	Hči	Tončka je mater tolažila in ji prigovarjala	A
ponovila ostro. »Kaj je, teta?« je vprašala domača	hči,	pustila mater in stopila k teti. »Zakaj se neki	A
Bil je že nekaj let vdovec. Rajno, ki je bila	hči	Matije Juga niz Sela, je snubil tudi mladi Lovrenc	A
verjel, »pa bo tudi svojo drugo ubil, ki je moja	hči	in sem mu jo sam prodal za trideset srebrnikov	A
od nedelje na ponedeljek je povila Lužnikova	hči	mrtvega otroka.Dve uri po porodu je umrla tudi	A
hiše do hiše je šlo, kako je umrla Lužnikova	hči	in kaj je pretrpela Kraguljeva Tončka.Sicer	A
krčmar polne roke dela. V kuhinji je gospodinjila	hči	Tina.Ni ji šlo delo izpod rok.	A
Tedaj se je dvignila s svojega ležišča domača	hči	Tončka.Bila je bolj senci ko živemu človeku	A
prerokovala Kraguljeva teta, je ždela domača	hči	Tončka. Strašno jo je bilo vzelo, komaj je še	A
raztrgal potepuški pes. Tako je morala njena	hči	čez noč prevzeti njeno mesto.Druge mladiče smo	A
Gregorčičeva pesem Soči. »Krasna si, bistra	hči	planin, brdka v prirodni si lepoti...«	A
zaradi prevoza. In tako smo odšli ona, njena	hči	in jaz na Dunaj po Janezovo truplo.Formalnosti	A
sela, je bila žena Boštjanova, Meta pa njegova	hči.	Ta se je »razrastla«.	A
Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno	hči.	Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in je od	A
je kar razpočila: »Boga zahvali, da se ti	hči	moži!Skoraj si res tako neumen, da bi takega	A
človek in živina bosta potonila. Ti pa, Maruša,	hči	Andreja Pogorelca in Lenarta Meduda čista gospodinja	A
Nisem utegnila prej priti!« je odgovorila domača	hči.	»Vse polno jih je v hiši, in morala sem kuhati	A
nadvojvodinja Klementina, princezinja salernska,	hči	našega cesarja in soproga princa salernskega	A
na španskem prestolu in čigar soproga je bila	hči	velike Marije Terezije!« Aleksander in Franc	A
in zategadelj sta morali priskočiti mati in	hči.	Mati Maruša je stregla po hišah, Marička pa je	A
ko se je napravilo prvo znanje, mu je pričela	hči	takoj v oči bosti.Bila je stara komaj osemnajst	A
Luiziani in o župnišču patra Angela. Tudi domača	hči,	ki ni smela poslušati razgovorov starejših dam	A
si jih morejo kaj nakopati. Končno naj se mi	hči	zagleda v kaj takega, potem pa imam ogenj pod	A
čelo rosilo. . / . / stran 115 . / Mlajša	hči	‒ starejša je itak morala biti pri bolnem očetu	A
je pred šolo izdatno izprehodil. Doma pa je	hči	pospravljala postelje, pometala, umivala okna	A
se je neki zagledal v njo? V njo, ki je bila	hči	preprostega zidarja!Ona je govorila, da je mlad	A
prišla s trga, je slonela pri dečkovi postelji	hči	Marička v nezavesti.Otroče v njenem naročju	A
Lej, lej!« Gospa Pichlerjeva je pristavila: »	Hči	pa v njuni družbi! Včasi so zakonske žene slepe	A
hotela izraziti, da bi bilo to kaj posebnega.	Hči	je plaho gledala sedaj na mater, sedaj na ženina	A
Turjaški prstan z briljanti; grofica mati in	hči	kontesa sta dobili vsaka koljé in mladi gospodiči	A
Neri-Corsini postane zet in da bode cvetoča ji	hči	kakor kneginja svoj čas hodila po cvetoči Toskani	A
Aricaga, hotela mi je kri zastati! Da, ranarjeva	hči	je in sedaj žena tega plesnivega viteza, ki	A
hočemo danes z meči malo pretipati!« »Ranarjeva	hči!	« zakričal je Aricaga, »prijatelji ondi v sredi	A
še ondi študiral, seznanil sem se bil z njo.	Hči	je bila precej premožnega kupca. Krasna ženska	A
jasno oznanjevali: Kajne, to je dekle, moja	hči!	Po stranskih kotih so se šopirile gospe, ki	A
tudi nas vendar enkrat obiščete! In tu je moja	hči	Meta in tu ‒!« Hotela mu je predstaviti gospodično	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani