hči (501-600)

obotavljaš. Pa mi je prav takrat tvoja ugledna	hči	in spoštovana žena junaka Lisjaka, Pisana Tulpa	A
morala pomagati cvetje in zelenje in korene	hči	Jezerna Roža, sama že starka.Tudi videla je	A
Bela Ovca še lahko živi, zakaj bi morala umreti	hči,	njegova prva žena in mati tolikih otrok. Tako	A
svobodnega rodu in ni znala poprijeti za besedo. Kot	hči	hlapca je bila od mladih nog vajena samo ubogati	A
opazila, vlekla ga je njena devetnajstletna	hči	Polonica.To navsezadnje ni bilo težko uganiti	A
Posebno to je bilo kmetici vdovi pogodu, da	hči,	ako soseda vzame, ne pojde daleč od hiše, temveč	A
še zmerom pomaga pri tem in onem, Za to, da	hči	ostane blizu pri domu, imela je Mozolka še en	A
kupovala! Kakor kakšna kamniška štacunarica bo moja	hči	od kupička živela?In potlej: tudi greh je za	A
zdrava dekle, v mnogem oziru čisto materina	hči.	Nandeta vzeti je bila precej od kraja pripravljena	A
nobeden drug ne ljubil tako močno. Polonica,	hči	samotne kmetske hiše, ni mnogo shajala se z	A
namreč. Kamniškega mestnega sodnika Gavriča lepa	hči	Rezika se je bila, in sicer brez prave brambe	A
kateremu biriči v vežo hodijo?« »Kje je vaša	hči?	« reče komisar mirno. »Doma je; tam na oni strani	A
bodisi kos mesa ali par jajc, in Samoglavova	hči	Špela, še precej mlado, a veliko in neokretno	A
poznali, občevali odkrito in zaupno kakor mati in	hči.	Govorili sta danes, in to je čisto naravno,	A
njem oglasila mlada ženska, katera trdi, da je	hči	pokojne Mozolke. Čakajte, da poiščem pismo!	A
»Nič več vas ni treba, le izgubite se!«	Hči	je šla v izbo nazaj, stara mati pak se je usedla	A
stopi naglo v izbo; potiplje na postelj. Njegova	hči	je ležala tam in spala trdno, matere ni bilo	A
mlajša, ki ima rumene lase, ta je poštarjeva	hči.	Ta bo imela dote kakih 30.000, kadar pride njen	A
odgovoriti, ko se vrata odpró in poštarjeva	hči	Matilda v sobo prihrumi. »Pavla, ne veš kaj	A
zagledavši Leona. Pavlina ji soseda predstavi. Domača	hči	je le boječe nekaj besedi s tujim sosedom govorila	A
sovražniki njegovi vedeli pripovedovati. Njegova	hči	Matilda, kakih sedemnajst let stara, ima obraz	A
sosebno Pavlina, moje pokojne žene sestrina	hči,	pa vi ju boste prekosili, kakor se mi vidi.	A
deklici sta ga spremljali. Mlajša, domača	hči,	ki se je zaprva nekako ogibala govoriti ž njim	A
naj mati, stara sitnost, mrmra in ropoče, naj	hči	joče in kar hoče; žena je le žena; če jo človek	A
/ stran 96 . / Jaz coprnica, lepega očeta	hči!	Jaz?	A
današnjega časa, morala je biti ta sodnikova	hči	res pravi ženski ideal.In vendar je bil Leon	A
Kdo je neki? Mati in	hči	Cilja sta ravno odšli v vinograde paberkovat	A
ljudje rekli, kaj bode moja mati počela in moja	hči	in gospoda na Zabrezju!O!« Šepec podpre glavo	A
ustrahovali, mati!« reče hudobni Šepec. Zdaj pride	hči	žagarjeva in neprijetnega pogovora z materjo	A
preobilnega potroška pokrila, delali sta mati in	hči	za neko prodajalnico. Zraven tega pak je vdova	A
ker je vsakega dobrega človeka rada imela.	Hči	njena, Pavlina, je malo govorila ž njim.V delo	A
Preko dvora pride Gorec in prav tako kakor	hči	okara mladega soseda, da ga tako dolgo ni bilo	A
zato, da je njegova žena in pozneje njegova	hči	Franca gospodu postregla, on pa včasi okrog	A
bi skálo v strm klanec valiti. Ona je edina	hči	premožnega, lahko rečem bogatega, graščaka,	A
Marijan, kaj pa je tebi,« ogovori ga domača	hči,	»ali smo se ti kaj zamerili, da te ni nič videti	A
tvoji povesti ljudje in še celo mlada deklica,	hči	zdravnika, o kateri ne vemo še več, kakor da	A
po njihovi podobi in po značaju. Vencljeva	hči,	ki je sedela pri obedu zraven Kvasa in starega	A
grmovjem nad Poleskom, ko ste Manica in Vencljeva	hči	šetali se po potu od Slemenic proti travniku	A
usedli na klop. »Manica,« dejala je zdravnikova	hči,	»jaz te imam malo okregati.Ti me nimaš čisto	A
mu naznanil, da je njegova stričnica, bratova	hči,	katero pa kakor za lastno ima in ljubi, že več	A
prejšnjega dneva: stotnik, zdravnik Vencelj in	hči	njegova.Čudno se jim je zdelo, da ni Kvasa nikjer	A
je žal, da ste se spozabili. Vem, da je moja	hči	tudi sama kriva, morda toliko ko vi.Zato se	A
deklico. Gospodar bi se ga ne bil branil, a	hči	je imela nekove muhe; precej pri prvi besedi	A
povšeči, molčali . / . / stran 6 . / so vsi, celo	hči	ni zinila besede.»Kaj mu je neki?« ugibala sta	A
To je res! Tebi se ne zdi to nič, ako se hoče	hči	tistega moža zapeljati, ki ti je nameščeval	A
neumno!« »Tedaj jaz nisem pošten ko vi in vaša	hči?	« vpraša hlapec tako, da je Jurec za dve stopinji	A
graščine?« »Kajpak, to se ve, da je, domača je,	hči	stare gospé,« odgovori kmet. »Kako?	A
preprosto zgodovino. Amalija Senčar je bila	hči	omikanega, a nižjega uradnika, ki je pa kmalu	A
tudi natanko poznal razmere v gradu. Mlada	hči	Karlina je bila na Pražanku zrasla.Njena učiteljica	A
moj nečak postali. Starka neče, da bi njena	hči	v prvi mladosti znanje storila, zato se je vas	A
Delaj rajši in pameten bodi. Mati je neumna,	hči	sama o sebi nima ničesar odločevati, njen varuh	A
sploh, kakor jih dvanajst šteje dvanajstorico, a	hči	je videti res nekaj dobrega blaga in čestitam	A
deklica mi dopada, ne domišljam se, da je njegova	hči.	Narobe, še rad jo imam.«	A
kaj?« dejal je Meškotel, ko je ravno njegova	hči	iz hiše prišla na Tirtljev poziv enkrat pit	A
Tirtelj bi bil rad videl, da bi bila domača	hči	zraven njega malo posedala, in oče Moškotel	A
tiha solza. Bila je to mala Anica, Rojarjeva	hči	iz prvega zakona.Večkrat je že dete vprašalo	A
mora nazadnje uboga zapuščena in zametovana	hči	rajnkega gospoda še konec vzeti. »E, da bi bil	A
ogovorom zbudi Reza, mlada, lepa deklica, drvarjeva	hči,	Rojarja iz grenkobnih njegovih spominov in iz	A
čepela uboga deklica še otročjih let, grajska	hči.	Solze so ji bile zmočile lice in lahko obleko	A
je njegov rejenec in žena vzrok, da je lastna	hči	v gozdu zmrznila ‒ v grobu se bo obrnil in bo	A
krepostno, pobožno deklico, ki bi bila vredna	hči	poslednjega Rojarja.Morda je kdaj starec vzdihnil	A
dobiti, morda toliko bolj, ker je bila edina	hči	in edini otrok in je bilo za gotovo pričakovati	A
oroženih hlapcev s seboj, sosebno ker je šla	hči	ž njim in jo je hotel vsakršne neprijetnosti	A
njegova poštena hiša, da sta osramočena njegova	hči	in zet.Nikdar ni sicer govoril niti z domačimi	A
kateri je bil pregreho že davno odpustil!	Hči	je sicer videla, da je očetu nekaj težkega na	A
njegovi družini, našim starim znancem. Grajska	hči	je posebno rada imela ljudi, kateri so ji očeta	A
družina, stari, zdaj že beloglavi oče, mati in	hči	Reza, katera je bila že iz let prve mladosti	A
Josip Jurčič:	Hči	mestnega sodnika Virtualna slovenska knjigarna	A
»I, saj veš! Helena, tvoja	hči,	jaz ne vem, vse je zastonj. Kakor si prizadevam	A
pravi Simon Grniščak in upre v tla oči, »tvoja	hči	je pač čudna deklica, vedno mi je na mislih	A
lepša bi se mi zdela, ko ne bi bila tega sodnika	hči.	Tega ne morem videti,« pravi Turjačan.	A
še malo!« pravi sodnik. »Kaj meniš, da moja	hči	v tej reči kaj več vé, kakor je zanjo in za	A
a odgovoriti ni mogel. Ali je imela njegova	hči	kaj pri tem?Kako vé Auersperg to?	A
bo dobil prav dober.« »In potlej je njegova	hči	‒« »To vam mar, meni nič!« In še dobro dolgo	A
Pirh, domisli me, da ga bom slabo zaznamoval.	Hči	mestnega sodnika se mora bolje pohvaliti.Kaj	A
Naj bo sodnik zaprt ali kar hoče, in njegova	hči,	kjer hoče, mi smo mi.« »Dvanajst sto zaznamovanih	A
praviš ti, Kolček, ki si ubrisane glave, kje je	hči	mestnega sodnika?Kaj praviš?	A
kupcu Simonu Grniščaku. Reci, da mu to pošlje	hči	mestnega sodnika.« Četrt ure pozneje so trije	A
dva koraka proč in pravi: »Meščan, tudi tvoja	hči	je v moji oblasti.Stori, kar ti velim, in obetam	A
bi se bil vsak drug prestrašil. »Tudi moja	hči!	Moj otrok!	A
postaviti se pred duri tiste stanice, kjer je bivala	hči	mestnega sodnika, in jima ostro zapovedal nikogar	A
videla, da izgubljena, najdena, na smrt bolna	hči	Vida zopet ozdravlja. »Kako sem prišla sem,	A
več upal doživeti: da se je našla izgubljena	hči,	Vida, da je prišla iz daljne dežele, kamor so	A
zajka brani svoj zarod, le Basnigojeva prekleta	hči	je mogla svoje dete zapustiti in za tujim obrazom	A
dá miru, da bi sam govoril ž njo. Sosedova	hči,	moja Reza, je malokdaj smela za kratek čas z	A
»Dekle? Ta je prava materina	hči.	Mati njena je štiri druge za nos zvodila, preden	A
on imel iste grehe, katere na meni graja. »	Hči	ne bo taka kakor mati, jaz jo poznam dobro.	A
samo na to, kako se bo kot domača Podlipnikova	hči,	ki prvič gospodinji na rovtih, postavljala pri	A
pogodbe med očetoma, katere sta se tudi sin in	hči	veselila, ni več prav spodobilo, da bi mlada	A
mogel nikamor ven, imela je Helena, njegova	hči,	skoro vse skrbi, ki zadevajo gospodarstvo in	A
je ponosno glavo kakor drugi. »O Bog, moja	hči,	« vzdihoval je stari gospodar pol v nesvesti	A
»Nič se ne boj, starec!	Hči	tvoja je baje bolj poštena za nas kmete kakor	A
Kakor hočeš!« pravi oče malo razžaljen, da se	hči	neče ž njim peljati, trene z vajeti in kakor	A
»Bom že.« Mati gre v vežo nazaj,	hči	pa krene po stezi, po bližnjem pešpotu proti	A
bila kje med ljudmi, ona, bogata Smrekarjeva	hči,	pa njemu, ki je bil le Brašnarjev sin.	A
voz in ni bilo videti, da bi bila Smrekarjeva	hči	nevoljna zaradi tega.Ljudje so opazili tudi	A
Zanjo je bilo že zanimivo in častno, da bi njena	hči	dobila moža, ki je bil bogat in učen, gosposki	A
ženinu. Vsi drugi niso bili materi po volji,	hči	se ni hotela oglasiti za nobenega, katerega	A
iz izbe, po veži v stanico, kjer je navadno	hči	spala. Mati, ki je morala najbolj vedeti	A
ugasnila. Mirno je spalo po vasi vse, le mati in	hči,	kateri je vse blagrovalo, da ste srečni, nista	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani