hči (201-300)

grad, je niso niti malo zanimali. Grofova	hči	se je še najraje družila z mladim golobarjem	A
ženine in so bile že poročene. Le najmlajša	hči	Jerica je bila povsem drugačna od svojih bratov	A
pokopališču je plela deklica, najbrž mežnarjeva	hči	ali rejenka, po obleki bolj rejenka kot hči	A
hči ali rejenka, po obleki bolj rejenka kot	hči,	po obrazu prej hči kot rejenka, čepela je ob	A
obleki bolj rejenka kot hči, po obrazu prej	hči	kot rejenka, čepela je ob zidu v pravi plelni	A
drugega kakor ta božji dar; vse prejme sin ali	hči.	« Radivoj vpraša:	A
gospodine Franjo ‒ pred Turki je bežala tja. Ona je	hči	hercegovskega vojvode, ki je pomagal dušmane	A
poljubljala na oči in usta. Saj je bila Danica	hči	njene sestrične in močno podobna njeni srčni	A
Nu, naj je bil takšen ali drugačen, njegova	hči	nama je dobrodošla.France piše in prosi, naj	A
Zakaj pa ne?	Hči	hercegovskega vojvode je lahko tudi bogata.	A
gospodinjstvo, da se bo znala vrteti v kuhinji, zakaj	hči	hercegovskega vojvode nemara ne ve navadnih	A
došla tvoja varovanka. Pozdravljena v moji hiši,	hči	slavnega hercegovskega vojvode!Prosim, gospoda	A
noče; ona pravi: tu umrjem, kjer je umrla moja	hči	in njen mož.Dve leti sem se že tudi ne more	A
tvoj Bog pomore.’ Tako je bila rešena kraljeva	hči	hudiča in kmet je dobil zopet čuda bogastva	A
/ KAKO SO BUTALCI PELJALI VINO Županova	hči	je bila na oklicih in so pripravljali ženitovanje	A
vino in po čem. . / . / stran 72 . / ŽUPANOVA	HČI	VRE MLEKO Ko se je omožila županova hči, tri	A
ŽUPANOVA HČI VRE MLEKO Ko se je omožila županova	hči,	tri koše je imela bališa, pameti pa toliko,	A
pop, drugemu popova žena, tretjemu pa popova	hči.	Prijatelju je pač bilo všeč ono mesto.	A
krvi, meso mojega mesa, Tenda Lala, rodna moja	hči.	Hvala lepa!	A
srca pritrjam njenemu sklepu: kakor ljubeča	hči	predragi materi poklanja žena otiščanec ‒ skalo	A
kadar bom bil doma pregnal podgane. Moja	hči	hodi v humanistično gimnazijo in je rekla, da	A
bo kaj s sabo nesel na oni svet, pa ne bo.«	Hči	in mati sta se spogledali in mati je rekla:	A
ne rečem čezenj, ampak kaj veš, kakšni so.«	Hči	je zamižala.Ali je bila trudna?	A
Mati je vzdihnila: »Oče nebeški!« in ker se	hči	ni genila, niti ni dala glasu od sebe, je počasi	A
je,« je ponovil košati obisk, »jaz sem Micka,	hči	je Micka, naj bo pa še vnuka!« Da bi modremu	A
Ji ji ji ji! Ana podgana, županova	hči,	bi se rada možila, pa dote nič ni,« je zapel	A
pred sabo, ji je bilo kar jasno: Ta je moja	hči,	ne ona, ki smo jo redili. ‒ Spominjala se je	A
»Eno sem odrajtal, kaj mi bo zdaj druga!«	Hči	Urša je prinesla južino na mizo, orjaško skledo	A
dati, nego so dali oni, ki niti ni bila njih	hči.	Najmanj še enkrat toliko!	A
poročnih bukvah s to poročen, ki je prava moja	hči,	ne z ono.« »Smuk je šema,« je rekel župnik.	A
nadaljeval: »Odslej te bom tikal, ker si moja	hči.	Tiste pravice imaš pri hiši, kakor jih ima vsak	A
Mati je sklenila roke in vzdihnila: »To ni	hči,	to je kazen.« SLOVO Dobri Smuk je brez druščine	A
kuhinji, veliko gostilniško sobo pa je vladala	hči	Slavica s pomočnico, najeto za ta dan. Najimenitnejš	A
kako naj potem mimo preudarja! Da bi se njegova	hči	in edina dedinja kar tako, na prazne roke, poročila	A
hiša, tam sta stanovala stari Koren in njegova	hči	Nanča, oče in sestra Kocmurjeve žene.Skozi obokana	A
visoko gospodo. Že je dvomil, ali je to njegova	hči	in ali se ni morebiti zmotil.Oštirjeva opazka	A
zabelo in za malo se ji je zdelo ‒ ona se trudi,	hči	pa sedi tam kakor malik, ne da bi se spomnila	A
naznanjam ti, da je danes prišla tvoja žena, moja	hči.	To ti pišem in boš že sam vedel, kaj ti je storiti	A
sedela na klopi pred hišo, pomežavala in zevala.	Hči	Lenčka je zvesto posnemala mater, Jerajeva pa	A
redkokdaj doma in mu je gospodinjila edina odrasla	hči.	Drugih stanovalcev ni bilo v hiši.	A
Ljubljani, ker so bolj pametni kakor Ljubljančani.	Hči	Mici naj koj pobere svoje cape in pride semkaj	A
Bojim se tistih vaših policajev!« je odgovarjala	hči.	»Saj grem lahko peš do prve postaje, pa naj me	A
in v Benetke, ampak celo v Rim. Ker je bila	hči	srečna, je bila srečna tudi majka in ni bila	A
sin tako malo spoštuje resnico, ki je božja	hči;	tega da se ni nadejal od njega, tem manj, ko	A
Nikogar ne pozna, nič mu ni sveto. Lastna	hči	ni bila varna pred njim, morala sem jo dati	A
je spet zasmejala, mati si je obrisala solzo.	Hči	se je ozrla na mater. »Nikarte!«	A
Truden sem!«	Hči	je odšla naglo ven.Oče je hodil molče po sobi	A
Mati jo je spremila. Ko je	hči	zlagala tisto malo obleke v skrinjo, kamor ji	A
razpirale, dokler ni strašnega molka presekal klic: »	Hči,	kaj si storila!« Ančka se je zgrudila materi	A
hodil v hišo, kjer je bila poročena njegova	hči.	Vselej pa se je nekako pritihotapil do njenega	A
zbrala k opoldanskemu obedu. Ko je njegova	hči,	gospodinja, postavila veliko skledo na mizo	A
kraljičino ljubezen. O tem pa, da je cesarjeva	hči,	je molčala ko zid.Le kadar je sama sedela, je	A
stran 5 . / Iz zanikrne družine pa dozori sin,	hči	za zgled občestvenega bitja.Zakaj tako?	A
»Za Korenko.	Hči	moži, treba ji bo pražnja.To je zadnja kodelja	A
svoji materi, ali si sama na sebi ali nisi?«	Hči	je ves čas motrila mater in ji ni umaknila pogleda	A
izrigal iz sebe: »O, peklensko seme! O, pasja	hči!	Tole nadme!	A
Nikoli več! Ti nisi več moja	hči!	«Takoj se je začel slačiti in je povedal ženi	A
tankih šopkih sprijete od solz. »Blagonka in	hči	sta nekje na ravnem pri otavi in hiša je že	A
pred njimi k Francki. In tam sta se obe ‒	hči	in mati ‒ razjokali v tihi, temni kamrici; ljudje	A
v njegovem naročju spala in bila mu je kakor	hči	in mu jo je vzel, edinko, bogataš, da je pogostil	A
špranji pod zaveso pogledal v hišo. Žena in	hči	sta sedeli pri mizi, ob njiju dva trenarja.	A
koštrunov z ražnja; Ljubinica, staroste Svaruna lepa	hči,	jim je točila medu in obdarovala vsakega s kožuščkom	A
očetov, ki bi bili rojeni v bagru, in despojna je	hči	hlapca.Zato ljubita barbare, če so prida.	A
junak si, sin ponosnega rodu, toda Ljubinica,	hči	Svarunova, te ne mara.Njeno srce je že volilo	A
Čuden je bil njegov govor.« Oče in	hči	sta molčala. Na srce so jima padale težke slutnje	A
moram oteti mrež, moram, na Palado, moram!	Hči	barbarskega medvedarja vendàr ne prekosi potomca	A
na slast, ki jo bo nocoj okusilo njeno srce.	Hči	medvedarja se je strastno veselila vsakega maščevanja	A
slovita hotnica, ker te je omrežila prešuštnica,	hči	medvedarja.Tudi njej sem poklanjal darov, da	A
Radovan. »Tunjuš!« je zavpil Radovan. »Moja	hči!	« je vzdihnil Svarun in se sesedel. Radovan mu	A
mladike bratu Iztoku in njemu, ki ga je vzljubila	hči	slavnega Svaruna.Preštel je kratke dneve, ko	A
Sramota Slovenom!	Hči	staroste plen Tunjušev in vi spite!Sramota!	A
Alena?« »Hm, Aleno vendar poznaš, saj je tvoja	hči!	Smeje se in poje in tišči kakor ptič iz gajbe	A
Ah, da sem tako nesrečna!«	Hči	se je naslonila s komolcem ob star predalnik	A
prišli vbogajme prosit. Alena je uradniška	hči	- visoko izobražena, z maturo; bi pa prišla	A
Lahko noč!« »Lahko noč,« je odzdravila	hči	in hitela z žarečimi lici v svojo skromno sobico	A
tistega dne pri Zlati racki, ko sta žena in	hči	iskali službe pri Smrekarju.Dokler je bil doma	A
nobel! Da bodo videli kmetje, kaj je uradniška	hči!	« Čaše so se dotaknile.	A
Smrekarica mi je razodela: - Ali je lepa vaša	hči!	To ni za službo!	A
prezvenel skrite skrbi, ki se mu je pasla v srcu.	Hči,	hrepeneča v svet, ki je slutila samo sonce,	A
Glas se mu je tresel in trgal iz prsi. Mati in	hči	sta se tesneje objeli in poljubili:	A
Bog ti povrni trud in ljubezen.«	Hči	je poljubila očetu roko, ki je krčevito stiskala	A
biti doma, v svoji lastni hiši, ali pa njena	hči	Malči, ki je pridna ko mravlja, vedno kaj dela	A
vaš nasvet, a za navadnega učitelja je moja	hči	predobra.« Lovreka je bore malo zanimala	A
spomladi!“ odgovori sramežljivo štacunarjeva	hči	... Z dolgimi koraki je meril Aleš cesarsko	A
je prazno in zapuščeno, a črnooka krčmarjeva	hči	poje s serafskim glasom o mladi sreči, in njene	A
za to, če se kdo briga zanj ali ne. Njegova	hči,	gospodična Brajdičeva, sedela je nepremično	A
slabo godi ... A kako vendar, da vam ona - vaša	hči	-“ Zamahnila je z roko in nervozno odkimavala	A
”- - Kako pa gospodična Ivanka, vaša	hči?	Ali je zdrava?“	A
govorite, očka?“ pohitela je ugovarjati njegova	hči:	”Saj vam je boljše; zató ravno odhajava.Ko bi	A
brez pravega vzroka. Tedaj pride v sobo njena	hči	Ivanka, lepa deklica sedemnajstih let, živooka	A
uboštva. Vsak večer je prišla Majarica ali njena	hči,	ter prinesla kruha, mesá in juhe za bolnika	A
pri mizi pa sta sedeli Marijca in Majarjeva	hči	Ivanka.Prinesla je kolač, vina in mesa, kar	A
”Ivanka, Ivanka!“	Hči	pride takoj in mati ji razloži: ”Oče ti dajejo	A
Tako so ga sčasoma vsi pozabili, le žena in	hči	sta molili vsak večer zanj; tudi Vejánova Marijca	A
Kdo je boljši od mene?“ Krčmarjeva	hči,	debela Rezika, mi je prinesla vina, pa se nič	A
temni veži, po teh nizkih sobah gospodarjeva	hči	- skoro še otrok, boječa in tiha, z velikimi	A
klop poleg Hance. ”Čas bo, ti lepa mežnarjeva	hči,	-- ti beli cvet globeli senčnotemne!... Na jeziku	A
Županovo Miciko“, in ko je nastopila lepa županova	hči,	je izpreletelo Hanco po vsem telesu.Nikoli je	A
nasmehnila se je sočutno tudi lepa županova	hči.	”Tako se je nasmehnila njemu, tako ga je pogledal	A
prosil ljubezni ...“ Sredi odra je stala županova	hči,	njen glas se je nenadoma izpremenil, poln je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani