Ona je gledala v tla, a skozi trepalnice čutila žareči pogled mladeničev; v največjo zadrego pa jo je spravil cesar z vprašanjem, če je to res. Petacij ji je prišel na pomoč in v dolgem govoru razložil, da se njegova hči gotovo ne bo pomišljala izpolniti cesarjevo voljo, tem manj, ker omenjeni celjski vitez nikakor še nima njene besede. »Kaj sem pravil, ljubi Ungnad!« se je smejal cesar.