nova beseda iz Slovenije
koraka med požgane domove in glasno poje: » | Dokler | tu so brigade, kdo nam zemljo | A |
po svoje orožje. Streli so vedno bolj gosti, | dokler | ne utonejo v viharju navdušenja in drdranju | A |
»Nemara pa je še čas?« tiho vpraša. » | Dokler | nima umazanih rok, je zmeraj čas,« počasi odgovori | A |
glasom in dviga predpasnik k solznim očem. » | Dokler | je živ, partizan ni izgubljen!«z odločnim mirom | A |
»Halo! Sedimo na sonce, | dokler | ga je še kaj!« Nato gre k mizi, pomaha domobrancu | A |
na prvem koncu. In tako je strgal in gladil, | dokler | je ni ostrgal do stržena.Palica, ki je bila | A |
svojo stran trmasto in vztrajno toliko časa, | dokler | ni kost spet skočila na mesto, ki ga ji je določila | A |
življenje drdralo po starem preizkušenem tiru, | dokler | se Katarinica nekega lepega dne ni prehladila | A |
Pečanka je toliko časa tolkla s palico v strop, | dokler | ji je niso vzeli. Prišla je babica Polona | A |
bila. Življenje je zajemala kar z veliko žlico, | dokler | ni seveda rodila nezakonskega otroka. Tedaj | A |
glas. »Zdaj zavihajmo rokave in jo odrimo, | dokler | je še gorka.« »Joj, odreti! | A |
barvo, se oddaljevali, se bližali in migotali, | dokler | se ji niso zaleteli v čelo ter se razbili v | A |
in več. Obraz je zaživel in se spreminjal, | dokler | se po vseh gubah in gubicah ni razlil veliki | A |
celici. Pomikal sem suknjič z robcem za njim, | dokler | ni sonce ugasnilo. Zmračilo se je. | A |
nekoliko skaljena pamet; razmišljal je tako dolgo, | dokler | se njegova sestra iz lastne skušnje ni spomnila | A |
in vestno opravljal svojo zakonsko dolžnost, | dokler | se mu v jesenskih letih ni rodil drugi sin. | A |
svoji mili volji drl in napenjal toliko časa, | dokler | ga ni Marjanca nekega dne položila Fratniku | A |
Izidor se je zavlekel domov in se ni pokazal, | dokler | se mu rane niso zacelile, toda svoje štulaste | A |
neopaženo živi svoje mirno tegobno življenje, | dokler | neke pomladi objestno sonce ne vrže okrog vogala | A |
vztrepetavale na vodi kakor zvezde na nebu, | dokler | se niso prevalile čez jez in izginile v penah | A |
pobledelih fotografij svojih treh razkošnih sestrá, | dokler | ni njen pogled švignil skozi odprto okno v zlato | A |
Tako je živel Venc Poviškaj štirinajst dni, | dokler | se Pavla iz lastne skušnje ni spomnila, da je | A |
postojanko in iztrgajo Petra fašistom iz rok, | dokler | je še čas.Zgrabil je Travnikarjevega strica | A |
ga v Galicijo, ga tam zmerjali in pretepali, | dokler | ga Rusi niso zajeli in poslali v internacijo | A |
in odpre »Il Piccolo«. - »Zmeraj, | dokler | tebe ne vidim!« se otrese stric in začne kar | A |
Življenje je bilo na tem prostoru lepo in polno, | dokler | je živel pokojni gospod Čar: ne kur ne zrna | A |
kakor ptica ter se počasi daljšala po zraku, | dokler | ni Štefe videl pred nosom samo ogromnega, ledenega | A |
oklevamo in vsepreveč pljuskamo čez njen rob. | Dokler | smo na cesti, smo na cesti.Kadar pa pademo čez | A |
potlej obležal vznak v hladni senci, da bi ležal, | dokler | se ne bi nagnil večer.Potem je hladen večer | A |
se za ovratnikom, tukaj nekaj časa mirujejo, | dokler | jih ne potresejo novi koraki in se vsa valujoča | A |
telefonu, zdaj pa gleda tam, sedel bo in vztrajal, | dokler | ne bo zvedel, vedeti hoče, NEGDO STOJI V MESEČINI | A |
notranjščine telesa. Pridno in natančno delajo, | dokler | ne ostanejo kosti, ki jih razkroji čas. Tokrat | A |
brado po vratu natančno do sredine leve dojke, | dokler | se ne izgubi v bradavici, tudi za njo je mogoče | A |
čudnega golčanja jih more dojeti vse čutje telesa, | dokler | se potem ne izoblikuje iz tistega hrapastega | A |
Pripovedujeta si zgodbe o Halštatu in eremitih, | dokler | ne pride ljudski miličnik in odpelje besednega | A |
govori tako nenavadne stavke, da je bil gotovo, | dokler | ni postal skalnati puščavnik, pesnik ali učenjak | A |
Ve tudi to, da je resničnost in je življenje, | dokler | je upanje.Tega upanja ji noče in ne more vzeti | A |
ki ga je krčmar porinil predenj in molčal, | dokler | onadva nista vstala, plačala in odšla.Pomignil | A |
Naselil se bom. Vsaj tako dolgo, | dokler | te neumnosti ne minejo.Hišo iščem, bivališče | A |
majal krošnje dreves. Blodil je v temni noči, | dokler | niso začele mišice popuščati, dokler ni začutil | A |
temni noči, dokler niso začele mišice popuščati, | dokler | ni začutil, da se mu po telesu pretaka vodena | A |
mu po telesu pretaka vodena, sluzasta gmota, | dokler | ni iztisnil iz svojega telesa žarenja in groze | A |
trepetale, vleklo ga je dol z vse večjo močjo, | dokler | se ni zgrudil, pokleknil, pritisnil glavo k | A |
služinčad. Nagnetli so se na vratih in se hihitali, | dokler | jih ni ugledal Baltazar in za trenutek skočil | A |
postajalo, sprevračalo se je v stok in bes in krik, | dokler | ga ni Adam z jeznim revskom ustavil.Baltazar | A |
pametnega ukreniti. Tako so stali in se gledali, | dokler | ni Johan Ot rekel, neurje, vedril, v vašem, | A |
spotikal in padal nad svojima težkima šolnoma, | dokler | se ni sklonil, ju pobral in jo ubral za njim | A |
je potegnil hlebček sira. Žvečil in žvečil, | dokler | se mu ni uprlo. Poslušal je odmeve večernega | A |
kakšni krili sta se hlačnici gubali in šopirili, | dokler | ju spodaj niso stisnile široke rdeče pentlje | A |
Molče. | Dokler | se niso zamenjali.Šli so in se vrgli na ležišča | A |
pod njimi, kričanje in davljenje in udarci. | Dokler | ni slabotnejši s spretno kretnjo potegnil verige | A |
hrbtih in potlej po njiju. Mlatil je in mlatil, | dokler | nista razklenila zob in prstov in dokler ni | A |
mlatil, dokler nista razklenila zob in prstov in | dokler | ni onega skoraj do kraja zadušilo, da je potlej | A |
varščino . / . / stran 267 . / obdržali. Tukaj bo, | dokler | ne plačajo dolgov in carine. Kapitan je to pripovedo | A |
drugega, kot galjotov hrbet. Nekoč je veslal, | dokler | ni crknil.Danes je drugače in posebno na naši | A |
na svoj konec. Galjoti pa so vse zlomili, | dokler | niso našli sodčka, komaj načetega, polnega sluzaste | A |
šlo naprej, z drugim svežnjem in tretjim, vse | dokler | ni bil ves tovor na oni strani.Možje so se ves | A |
mu je brez konca in kraja valovil po lobanji, | dokler | ni znenada utihnil.V nenadni tišini je buljil | A |
sobo okrog sebe in posluša zvonjenje telefona, | dokler | ne utihne... Nekdo daleč spodaj na ulici | A |
psoglavca, volkodlaka, vedno bolj sklonjena, | dokler | nista bila na vseh štirih, rila sta po polju | A |
da so bile vode tudi rdeče od demonske krvi. | Dokler | ni vse potonilo, dokler se ni gladina umirila | A |
rdeče od demonske krvi. Dokler ni vse potonilo, | dokler | se ni gladina umirila in so samo še mehurčki | A |
vodo, lahko bo poslušala nočno regljanje žab, | dokler | ne bodo prišli vse krajši dnevi, z njimi jesen | A |
njimi, ki so pozneje vodili in jezdili konje, | dokler | niso nekateri med njimi postali konjski hlapci | A |
bo smel pokusiti lanskega sladkega štajerca, | dokler | ta postna bolezen ne mine, še nekaj časa ne | A |
reče tajnik, pravi, da bo stal pred vrati, | dokler | ga ne sprejmete.Knezoškof čuti, da spet prihaja | A |
sedmega v sedmo leto z vse večjo nejevoljo. | Dokler | na koncu sedmo, romarsko leto ni bilo čas strahu | A |
Nikamor ne bo šel, je rekel Poljanec, tu bo stal, | dokler | ga visoki gospod tam v drugem nadstropju škofijske | A |
iz vreče, srala bo na mokri tlak pred palačo, | dokler | ga škof ne sprejme.Tajnik je zakrilil z rokami | A |
govoril tako nenavadne stavke, da je gotovo, | dokler | ni postal skalnati puščavnik, pisal pesmi. | A |
je spustila k njej in se postavila k vratom. | Dokler | bo ona tu, se nič takega ne bo zgodilo, pod | A |
Simon Lovrenc ni hotel živeti, kakor je živel, | dokler | je bil pri starših, in tudi ne, kakor je živela | A |
od začetka do konca preživeli v revščini in | dokler | jih garanje ni povsem izmozgalo, dokler niso | A |
revščini in dokler jih garanje ni povsem izmozgalo, | dokler | niso povsem otopeli, so si želeli biti nekaj | A |
našobljenimi ustnami pihala v tisto žarišče, | dokler | ni šinil plamen med les. Naložila je nekaj polen | A |
poznal, ki jo je to noč objemal in razžarjal, | dokler | ni utrujena in obnemogla obležala poleg njega | A |
velikokrat, vse je storil, kar je mogel storiti, | dokler | je ni več mogel, skloniti glave, dokler se nazadnje | A |
storiti, dokler je ni več mogel, skloniti glave, | dokler | se nazadnje ni znašel v trebuhu neke portugalske | A |
Buenos Airesa, na volovskih vpregah navzgor, | dokler | ga niso naložili na ladje, skupaj z drugimi | A |
ripoveduje Simon. Simon ne ve, kakšen svet je bil, | dokler | niso prišli jezuiti, ne ve, ali je bil paradiž | A |
kakor da je ubil svojo ženo in jo počasi jedel, | dokler | ni prišel v Sveto deželo.Niso ga obsodili na | A |
kruhu in vodi, je rekel, to je že sklenjeno. | Dokler | gospodje ne odločijo, kaj bo s tabo. Vrata | A |
stopnice so škripale od teže, ki so jo prenašale. | Dokler | gospodje ne odločijo.Kaj naj gospodje odločijo | A |
lmorajnski skrinji. V Landshutu je taval po ulicah, | dokler | ga ni premagala utrujenost.Potrkal je na vrata | A |
In vse to je obdržala v ustih toliko časa, | dokler | je še čutila kak gnus.Iskreno je verjela, da | A |
deževjih in skozi snežne brozge vleči čez Alpe, | dokler | ni za celih pet tednov obtičala sredi hribovja | A |
odsotnosti pa je vse lepo teklo, lepo so se razumeli, | dokler | možje romarji niso možem meščanom razložili | A |
iščejo in se zapeljujejo, ne da bi se dali najti, | dokler | jim vino ne nastavi pasti, ko se odprejo oči | A |
izbruhnejo. To je mogla rešiti samo vojska, a | dokler | tisti kirasirji in topničarji ne prijezdijo | A |
- Videli so, kako si se nalival s pivom, | dokler | nisi obležal pod sodom in so te morali odnesti | A |
se dogaja v Landshutu in kam se bo spravil, | dokler | ljudi ne bo minila ta huda jeza in dokler ne | A |
spravil, dokler ljudi ne bo minila ta huda jeza in | dokler | ne bodo pripravljeni na nove zgodbe.Ena od njih | A |
bodo tu nastanili samo za tri do štiri dni, | dokler | ne vzpostavijo reda v mestu, in da bodo v samostanu | A |
polomljenimi nogami in krili, tekla nekaj korakov, | dokler | je igrivi maček s taco ni polomil po tleh, spet | A |
jeseni ždeli na gozdnih obronkih ali v vaseh, | dokler | se vsakič kolona ni premaknila, Windisch je | A |
potem prepustil, kar tako, kar celemu štabu, | dokler | nisem našla svojega oficirja, iz Pecsa je doma | A |
sem se bila namenila s slovenskimi romarji, | dokler | me nisi zaprl v svojo temačno kletko, münstrsko | A |
vseeno, vseeno, duh ne odide, duša ne vzplava, | dokler | ne obmiruje bitje srca.To pa zato, ker je srce | A |
galop nad grmičevje in čez močvirnato pokrajino, | dokler | ni začutil, da je tako lahek, da se še komaj | A |
razbolelega in polomljenega koštruna. Suval je vanj, | dokler | ga rogovi niso naluknjali, obračal je tisto | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |