nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Velikanska, mozoljasta, tarzanska postava pred njim, da se mu ustne razprejo v lijak in tihi zakaj, besedo brez pomena. Neznansko takih besed brez oblike gre po prostoru, le kot splet čudnega golčanja jih more dojeti vse čutje telesa, dokler se potem ne izoblikuje iz tistega hrapastega glasa iz tistega čokljatega telesa tak jasen stavek, da daj mu še eno po pizdi, da sliši hihot in švist tople gumijaste teže skozi zrak, noro bolečino na hrbtu, da bo vedel razbijati izložbe, da se telo s poslednjimi močmi odzove in v slehernem živcu začuti, kako na hrbtu prasketajoče poči koža.
Skozi svetlo razpoko v steni ga sunejo noter, v kotu vidi ležati sključeno telo in glavo, ki se dvigne iz tiste gmote, še isti trenutek pa zadaj trešči, se utrne svetloba, da z rokami otiplje temo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani