dokler (101-200)

mano, da opravimo. Ne maram, da ostaneta samá,	dokler	ne združi vaju sveti zakon. Odidejo.	A
bolj imam te rad, kakor slutiti moreš sam,	dokler	ljubezni moje vzroka ne poznaš; zatorej, dragi	A
črnim plaščem divjo kri, ki pólje mi v obrazu,	dokler	plašna ljubezen moja se ne osokoli, ne vidi	A
drugače več ne prideš v Mantovo. In tam boš živel,	dokler	pride čas, ko potolažimo prijatelje, ko razglasimo	A
na pokopališču. PRVI STRAŽNIK Čuvajte ga,	dokler	ne pride knez. Drugi stražnik z Lorenzom	A
grob? KNEZ Naj hranijo vam usta žalovanje,	dokler	skrivnosti ne razjasnimo in ne spoznamo vzrok	A
271 . / skriti sem mislil v celici jo svoji,	dokler	bi ne sporočil Romeu.Trenotek, predno se je	A
naročil bom iz suhega zlatá podobo njeno. In	dokler	stalo bo veronsko mesto ne bo podobe dragocenejše	A
drugega bi ne bilo treba: - samo oči odpreti,	dokler	jih prah popolnoma ne zapraši ...Zrak bi se izčistil	A
ni prišlo stricu na pamet. Jaz ne bom miren,	dokler	tega sleparja ne spremim na kolodvor. MATILDA	A
kot da bi se te bil dotaknil že v resnici ...	Dokler	te ne objamem z obema rokama, trdno in tesno	A
od njega ne škode, ne koristi ... GRUDNOVKA:	Dokler	govorite o oproščenju, se o spravi ne more govoriti	A
uradnika, ki je v vsakem vetru zanesljiv. In	dokler	ne napravim reda, moram pač ostati tu.V mestu	A
MENTEJ Kakor vidim ‒.	Dokler	bo svet stal, tičev na njem ne bo zmanjkalo	A
cerkvi morajo pridobljeni biti, a prej ne bodo,	dokler	jih s silo ne ukrotimo.Da z lepo in mirno besedo	A
nakloniti. Vendar se je trudil brez uspeha ‒	dokler	ni prišla nevarnost vojne s tvojimi rojaki Franki	A
To ni ljubeznivo. GROZDANA Ne, ne, ostani,	dokler	hočeš, še dalje, ne pustim te proč, pri meni	A
drugega prigodilo, nego da jih tako dolgo pridrži,	dokler	tu krščanske vere ne utrdimo. MENIH In da	A
poroki pošljejo oni toliko svojih nam v zastavo,	dokler	se mi ne vrnemo.Jaz, ki sem že govoril, lahko	A
HERMAN Vprašal sem te, in dolžnost je tvoja,	dokler	si v moji službi, da meni poveš vse, kar veš	A
njenemu očetu nazaj poslati, in sicer precej,	dokler	ves svet ne začne tako govoriti, kakor že nekateri	A
zame, a jaz sem sebe motil le od kraja. Prej,	dokler	tebe nisem videl, nisem vedel, kaj bi bila zame	A
poznaš svoje žene, česa je ona za tebe zmožna,	dokler	jo ti ljubiš, dokler jo ti za svojo imaš.In	A
je ona za tebe zmožna, dokler jo ti ljubiš,	dokler	jo ti za svojo imaš.In to je za vselej, ne li	A
kajne? In konec je ne bode, najine ljubezni,	dokler	živiva, pa tudi še potlej ne, niti onkraj groba	A
zdaj je čas, da te na to opomnim. FRIDRIH	Dokler	ste vi, oče, tako krepki in zdravi, hvala bogu	A
HERMAN O da, na to smeš pa res šteti, da,	dokler	bom jaz sam imel dovolj moči in duhá v sebi	A
potlej se rada kam skrijem v samoto in čakam,	dokler	hoče, tako dolgo, da stari umrje.Potem pojdem	A
Sigismundu v Budimpešto in tam počakaš tako dolgo,	dokler	jaz drugače ne porečem.Izpred oči zdaj!	A
Glej, da ti ne pride niti za en hip izpred oči,	dokler	ga kralju Sigismundu ne izročiš. SOTEŠČAN	A
Samo ne govori! Vsak ima svoje muhe,	dokler	je mlad. Dolenčevka. Oh da, to imaš prav.	A
njegov grob. Moški hoče imeti svet v rokah,	dokler	živi.Doma vsi spimo, zunaj, tam v svetu, v Ameriki	A
gre v Ameriko, bo že videl, kako je drugod.	Dokler	jaz živim, je ne pripelje na našo kmetijo, lo	A
káni toto! Prej ne néhaj vlivati v posódo,	Dokler	polna tista ní do róba, Dokler polna čisto ní	A
vlivati v posódo, Dokler polna tista ní do róba,	Dokler	polna čisto ní do ‒ groba ... Truplo tvoje pač	A
vzbudí; Zopet kliče, toži, vzdiha nékdo Vso noč,	dokler	zor zarudí.« »Po menihe v mesto smo poslali	A
Zunaj v dihu naj pomladnjem duša hrepenenja mre,	dokler	se na grmu zadnjem zadnja roža ne ospe! Dokler	A
adnjem zadnja roža ne ospe! . / . / stran 9 . /	Dokler	zadnje pevke ptice preko gor, dolin in strug	A
bridko-milo, kaj v tuji svet me je gonilo.	Dokler	ni človek v črno zemljo legel, po sreči hrepeni	A
O pusti ga, naj spi!	Dokler	mladost mu cvetje trosi, prelepe sanje noč mu	A
Tiho ‒!	Dokler	ti mi bodeš žgôlel, jaz naj tožim?Ne, nikomur	A
nove struje! Dade nam nekaj, kar ustvarijo,	dokler	srce jim pesem narekuje. Sodnikom suhim zdi	A
ni bilo me sram in tega srca me ne bode sram,	dokler	bom gledal grešni solzni dol. Ni le strasti	A
posmehi vara, v iskrenosti si svoji slep in gluh,	dokler	te bridko čas ne razočara. O, kolikrat pa vidi	A
nič užil, sok mlatil sem iz ilnatega piskra,	dokler	ni materi ‒ zdaj mrtva spi ‒ duha razžarila	A
koči deklica je ta. Nemir se duši ne poleže,	dokler	me zakon z njo ne zveže!’ Očetu se razvname	A
Pogreba žal spomin zatre slovesen krst.	Dokler	je človek živ, za žive ves živi. Saj sam ni	A
In ta sodba bo pravična? Ah,	dokler	bom ljubil sebe in vsekdar se ljubil bom, moje	A
vzbujalo spominov nežnih nikoli pevca tožnega ime,	dokler	se bo topilo ti srce v življenja mladega nasladah	A
prišla v moje srce bedno, da krog Angelíne,	dokler	dan ne mine letala bo vedno. Ah, prišel bo deček	A
prežene megle črne, o, da bi moj čoln vodila,	dokler	se v pristan ne vrne. Čuj sanje mi Čuj sanje	A
samo iz dobrot so dolgo te spoznavali povsod,	dokler	te niso jenjali ljubiti. A vse drugače sem te	A
neumno, ti pesmi ne kuj! Rado bi, rado - a	dokler	resnice in harmonije in ljubke device nisem	A
poljana, pa v naročaju drži in šepeče tajne bajke,	dokler	ne zaspiš na nji.« Želje idealistove Jaz	A
pride marsiktéro noč, z deklico se pogovarjat,	dokler	se napoči zor. To je zvedel óča stari, stari	A
/ stran 77 . / Tako ga prijatlji tolažijo,	dokler	mu obraz razjásnijo. Po struni ga le boli srcé	A
sé mreže ujel.” Tako ga prijatlji tolažijo,	dokler	mu obraz razjásnijo. Po struni ga le boli srcé	A
dal mu pesmi svoje; drugih ne, le té naj poje,	dokler,	de bo v gróbu vtihnil.” RAZLIČNE POEZIJE Zvezdogl	A
učenóst in imé, část tvója, roják! ne pozábi,	dokler	tebi dragó v Kránji slovénstvo živí! Nova pisarija	A
užgano, pogléda njen′ga užival sem sladkosti,	dokler,	de je srcé dobilo rano, ki peče noč in dan me	A
prestanih škode, in ran, ki so se komej zacelile,	dokler,	de smo brez dna polníli sode; ′zučé nas v starjih	A
sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice:	dokler	ne cvete še roža, so v časti pri nas vijol′ce	A
in lepoto, je moj poklic, in sámo opravilo,	dokler	me v groba ponesó temnóto; ak gledat′ smem obličje	A
mladenča gledati je gnalo naključje zdanjih dni,	dokler	napoti prihodnosti bilo je zagrinjalo. Zvedrila	A
počasne, bolj dan na dan brli življenja sveča,	dokler	ji reje zmanjka, in ugasne. Komur je sreče	A
se Valjhun na nekristjane. Ne jenja préd,	dokler	ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo	A
jenja préd, dokler ni zadnja sraga krvi prelita,	dokler	njih kdo sope, ki jim bila je vera čez vse draga	A
srcé omaga, ki v njemu tvoja ga ljubezen vname,	dokler	krvi ne vteče zadnja sraga, in groba temna noč	A
pri očeti čez majhen čas deviška te nevesta,	dokler	žalujejo po teb′ otete krdela, prideš k meni	A
goró zeleno, se pričo mene odpovej zmotnjavi,	dokler	te posveti krst, se zamúdi, voda je blizo, in	A
me do jáme, zvésta mi do tjè ostáni,	dokler	v stari srčni ráni smrt me v hládni gr�b	A
stran 190 . / Doklér se mi tí ne odkríješ	dokler	te ne najde srcé -- mi solnce še sréče ne	A
Kdor jo imá, naj cvetko ljubko hráni,	dokler	mu roka jo pusti osóde - srcá ji pusti svojega	A
ladijo poskoči in preplôve vse široko morje	dokler	pride v krasni carski Stambul; tam pa najde	A
če z balkona se ozrem po svetu naokrog,	dokler	mi sežejo očí, sam zelen senčnat log.	A
plotove z desnico in jih z levico podirajo,	dokler	naposled ne omahnejo, dokler se ne zgrudijo	A
levico podirajo, dokler naposled ne omahnejo,	dokler	se ne zgrudijo, ne onesvestijo, veselo premagani	A
da po kos mesá v mesníco vsak dan sme,	dokler	živí. Pes je bil zeló vesel; vendar	A
vsako nočjo bolj in bolj in bolj krvaviš?	Dokler	končno ne omagaš ‒ Ko ves zabuhel, hrom in osupel	A
KAVALIR Nož je v tvojih rokah, kavalir ‒	dokler	ga ne zalučaš v praznino, se ne bo pasel po	A
praznino, se ne bo pasel po sosednji traveji ‒	dokler	bdiš z njim, ne bo mesaril jantarjastih sanj	A
ovedel boš, da ne boš nikoli mož, nikoli žena,	dokler	lutka boš lesena ‒ polagajoč vse upe svoje,	A
90 . / in nikoli ne zapusti razvajane mize ‒	dokler	ne otrpne v temi ‒ ne vidi nič, ne sliši nič	A
sem z enako mero v nesrečo sem ljudi pehal,	dokler	ves strt, bolan se nisem na postelj smrtno prikoval	A
polni kupi, ki jim dobrotno skrije svet gorjupi,	dokler	na novo se ne prebudijo. Izviti se zlovražne	A
glasovi predpraznika v razodetju Kancija,	dokler	poslednja sraga nizkokaratnih okrov že omahlega	A
njemu je mogoče! Apostoli možje so bili prosti,	dokler	jih sveti Duh ne predrugači; po tem pa vsega	A
bíčajo. A jaz jih bičati ne bodem truden,	dokler	slepíti se ne navelíčajo; nad vse pa mi hinavec	A
Le hitro spet v roko popotni les, Pa dalje,	dokler	ni prekásno! Obriši solzé si, deklè! iz očés	A
hvaležen se zlate pomladi, Ter vživaj mladost,	dokler	je čas!‒	A
nikar, pa vesela ostani! Življenje vživaj,	dokler	ti je moč, Mladost in lepoto, dokler ti je dano	A
vživaj, dokler ti je moč, Mladost in lepoto,	dokler	ti je dano; Iz hiše se vmičem v temno noč, Sam	A
podaj, pa bog te obvari! Spremljala si em,	dokler	je bil dán, Ko sva po cvetečem polji hodila	A
Šel bom po ulicah, pesmi bom svoje kričal,	dokler	ne omagam. O, da bi stih moj bil kakor britev	A
nate. A želel bi, da ne utihne prej mi glas,	dokler	ti ne porečem: Glej, ta svet je tudi zate!	A
Studenček pač na svetlo mora vreti in srce,	dokler	si živo, moraš peti! Ob iztoku Po ravnini se	A
se ne dam!« zarjove, ko odklepa. »Sploh ne,	dokler	imam Aristokrata!« S tem starim cuckom sta si	A
S tem starim cuckom sta si kakor brata. »	Dokler	imam psa,« govori, »naj sluh kar šepa!« »Sem	A
berem za luč na stojalo ga denem, tam sveti,	dokler	ne zaspim. Zjutraj gre z mano na delo med avtomobili	A
njenem drhtenju in božanju njenih dolgih res;	dokler	je ne odpeljejo. Jeseni naložijo vame mehko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani