nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Res je, da se podanikov vseh teh cesarstev vojna ne tiče, tako je splošno pravilo; kaj bo vojska jedla, če bo pobila podanike, svoje ali tuje, kdo bo obdelal zemljo, da bo na njej kaj zraslo za vojsko, če bo vojska pobijala podanike; tudi polj nima smisla teptati, s čim bodo napolnili kašče, da bi jih lahko vojska izpraznila, če poteptajo polja, vsi vedo, da se vojska tiče samo generalov in polkovnikov in stotnikov, fizilirjev in grenadirjev, huzarjev, dragoncev in kirasirjev, a biti obveščen, previden in pripravljen na poti vseeno ni odveč.
Artilerijska baterija kranjskega stotnika Franca Henrika Windischa s šestimi trifuntnimi in tremi osemfuntnimi topovi je spomladi sedemnajsto sedeminpetdeset naglo napredovala čez Beljak in Spital, se začela počasi, v deževjih in skozi snežne brozge vleči čez Alpe, dokler ni za celih pet tednov obtičala sredi hribovja v Tamswegu. Windisch je pošiljal sle v polkovni štab v Gradec, enega je poslal celo na Dunaj,
v generalni vojni komisariat. Vračali so se z zmeraj enakimi sporočili: počakati, izdeluje se generalna strategija, kurirja, ki je odjezdil na Dunaj, pa sploh ni bilo nazaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani