nova beseda iz Slovenije
dnevi in noči hitite, pozabljenje mi rosite, | dokler | sem. Pride čas - morda pomlad bo čas, ko rekli | A |
postelji in drgetam. Vem, da bi morala bežati, | dokler | bi me nesle noge in nekje daleč skopati brlog | A |
psi se hranijo po cestah, za vogali in iščejo, | dokler | jih kdo ne ubije. Če jih prikleneš, dobijo steklino | A |
stran 61 . / Samotno v kletki bom prepeval, | dokler | ne poči to srce; vam dušo mrzlo bom ogreval | A |
mine, vedno huje krvaví. . / . / stran 31 . / » | Dokler | zvezd bo zlata čeda razsvetljála božji dom, | A |
Tam moj duh bo gledal na vse štiri stráni, | dokler | bela zora dneva ne oznani. Mlade hčere truplo | A |
V krčmi Če sem otožen, pa v krčmi sedim, | dokler | prijazna je druščina vkupe, vino je dobro, jaz | A |
Žejno neskončno je moje srce, pijmo, prijatelji, | dokler | še teče! DOMOLJUBNE PESMI Adrijansko morje | A |
Vsi drugi časi. Bogovi so bili na Olimpu, | dokler | jih niso od tam pregnale hudobne misli prehitro | A |
ljubijo vse ljudi in jih ne sodijo in ne živijo, | dokler | no pride kralj v rdečem škrlatu. Kakor da bi | A |
de nam skrunijo sveti oltar, ni še naš čas, | dokler | med nas se ne vsuje požar. In se med duše kot | A |
jutranji prirodi. In vse je večer in jutra ne bo, | dokler | ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler | A |
dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, | dokler | ne umremo poslednji... Joj, v to pokrajino, še | A |
morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, | dokler | ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in | A |
rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, | dokler | ne pademo jaz in vsi, dokler ne umremo pod telo | A |
padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi, | dokler | ne umremo pod telo krvi. Z zlatimi žarki sijalo | A |
ljudi ‒ in ko tone v njih senco, kliče: Od tod, | dokler | je čas! Vse oči gledajo isto luč, srce jo barva | A |
svojo krvjo, z bleskom zvezda kliče mi: Od tod, | dokler | je čas! Tako te poljubim, lepi obraz, s tiho | A |
zvezd zakrvavelo?) Ne, srce je hotelo: Od tod, | dokler | je čas! Poslednje obhajilo Ko bo razbit že moj | A |
se priklanjajo. O, le naprej, o, le naprej, | dokler | je še vetra kej. Barčica po morju plava, jadra | A |
pijem ga zmeraj rad, pil sem ga, še bom pil, | dokler | bom živ. Kadar pa umrl bom, vinca več pil ne | A |
trdim, da je ne pustim, te kapljice žlahtne, | dokler | še živim. Bom pametno pil, ne kaplje razlil | A |
vesel, vesel Oja zmeraj vesel, vesel, oja, | dokler | na svet′ živel, oja, zmeraj bom vince pil, oja | A |
svet′ živel, oja, zmeraj bom vince pil, oja, | dokler | bom živ. Oja, kadar pa umrl bom, oja, vinca | A |
267 . / Pijmo ga, pijmo Pijmo ga, pijmo, | dokler | živimo, saj ne dobimo kaplje ga tam! Vince rumeno | A |
teče gladko, pijmo ga le! Pijmo ga, pijmo, | dokler | živimo, saj ne dobimo kaplje ga tam! Vince iz | A |
podi! . / . / stran 268 . / Pijmo ga, pijmo, | dokler | živimo, saj ne dobimo kaplje ga tam! Le ga nalijmo | A |
Poj, poj, ptiček moj Poj, poj, ptiček moj, | dokler | imaš kljunček svoj! Kak′ bom pel, k′ sem se | A |
zapustil, je drugo dobil, naj srečen ostane, | dokler | bo živ! Snoč′ je bil ... | A |
razcvetene. Sem jih trgala, v vence spletala, | dokler | sem še mlada b′la. Dokler sem še mlada bila | A |
v vence spletala, dokler sem še mlada b′la. | Dokler | sem še mlada bila, lepe gvante sem nosila. | A |
je slovensko dekle! . / . / stran 407 . / | Dokler | slovenski rod biva, po zemlji hod′, bode slovelo | A |
daleč so od mene preč, ni veselja moj′ga več. | Dokler | sem še mlada bila, žido sem nosila; zdaj pa | A |
Dreta mu je v Metliki, šilo mu je v Ljubljani. | Dokler | to sebere, cipele razdere. Blato mu je do kolenca | A |
zapustil, je drugo dobil; naj srečen ostane, | dokler | bode živ! [ Bled ] Sem bil | A |
vesel Zmiraj vesel, vesel, zmiraj bom vince pil, | dokler | bom živ. Kadar pa umrl bom, vinca več pil ne | A |
listov spolzim. Hladila te bom in krasila, | dokler | počasi ne izhlapim. METULJ IN VRTNICA Še včeraj | A |
ljubezen zave, prisluhniti zadnjim živečim besedam, | dokler | še želele iz ust so za me. Le v meni na novo | A |
piješ, to te ne skrbi. Zajemaj, le zajemaj, | dokler | se v meni voda še bistri, ko moj izvir presahne | A |
ustavili. Se trudi, meda nosi, vztraja, se peha, | dokler | niso krila vsa polomljena. Brez kril pa vendarle | A |
škratje lačni, razgrajaški, in vse sučejo okrog, | dokler | ne izvedo skrivnosti ogrinjala črnega, da ima | A |
norosti, kjer brez smeri, v cilju so zgrešila. | Dokler | se čar neznanega, vse bliže znanemu pomika, | A |
dotikajo golih teles, ki se jim nemočni izvijajo, | dokler | ne omagajo. Zaspijo in zaledenijo. | A |
bremena, občutki rasto, v tebi vse se budi. A | dokler | objemu so le do kolena, poljub še en čas naj | A |
puščica rdeča in rastoča, se vse dotlej ne umiri, | dokler | se zadnja kaplja iz telesa ne scedi. VALOVI | A |
osvetljen, da nisem prepričana, če si res ti, | dokler | ne začutim poznanih dlani, dokler ne priviješ | A |
si res ti, dokler ne začutim poznanih dlani, | dokler | ne priviješ me k sebi v objem. Še nisi prebudil | A |
senca pada. . / . / stran 27 . / IZBIRA | Dokler | si te tiho želim, upam in hrepenim, so misli | A |
Se dlan na svetih moških mestih treh ustavi, | dokler | čisto ne omaga. Zalotenega v teh skrbeh brezsrajčneg | A |
golobi za tankim mozaikom prošenj in zahtev. | Dokler | vampir se v meni ne usposobi za hojo skoz temačen | A |
vase in razbijala okvire, . / . / stran 64 . / | dokler | nisem nekega dne izgubila tvojega pogleda, ker | A |
ga prebije in nadaljuje pot po Rimski cesti, | dokler | ne začnem govoriti o prihodnosti, vidim milijone | A |
pove, če zares moram umreti. »Hudo si bolan, a | dokler | dihaš, upaj (to je povedal po latinsko) in moli | A |
opojnine, si jo je dal skrivaj prinašati od zunaj, | dokler | mu nisem resno zagrozil, da bo brez prizanašanja | A |
Mirno je poslušal naše dobrohotne nasvete, | dokler | ga je bolezen mučila; a ko mu je odleglo, se | A |
oprostiti, da ni bilo več miru v vsem Zapodnju, | dokler | se je gospodar ni usmilil.« »Beži v hišo, pobič | A |
posili-starec! Telo je nekaj čudovitega in, | dokler | je živo, od stroja bistveno različno.S pametno | A |
zavihti nenadoma razlagajoče, ukazujoče, žugajoče, | dokler | ne zropota razljučen z njo po mizi in po klopeh | A |
na tihem zaročila z Rebcem. Silila je vanj, | dokler | ji ni priznal, da bi potreboval nekaj tisočakov | A |
malo vinjen vrnil, zasledoval po hiši Katro, | dokler | mu ni ušla v posebno sobo, kjer je oče še kvartal | A |
Gospodariti? | Dokler | stari s prstom giblje, ne izpusti posestva iz | A |
in izgublja drdranje koles od hiše do hiše, | dokler | ne izgine voz na odprti cesti, kjer se samo | A |
igračkanja z otroki, tudi s poznejšimi otroki, | dokler | so bili majhni. Z leti je njih mikavnost vedno | A |
kamnu, ne upošteva moči bodočega vojvode vse | dokler | dogovor ni sklenjen. Poglejmo, kaj vprašuje | A |
rešitev sedanje krize, pod pogojem in tako dolgo, | dokler | ne bodo zgoraj naštete obveznosti v celoti spoštovane | A |
Opazovalna misija bi lahko delala toliko časa, | dokler | bodo vse vpletene strani menile, da je to potrebno | A |
In obrnil je uho proti progi. » | Dokler | nismo na mestu, ga niti ne smemo slišati,« je | A |
to še in spet. In še in še, z vso naglico, | dokler | je čas.Takó zdaj krčijo roke v komolcih in jih | A |
Rudija. Kakšen dečko je bil, Rudi, tak fant, | dokler | ga niso izmaličili ti hudiči, Bog ji ne zapiši | A |
pomolu in vrtaš v svedraste globine neskončnosti, | dokler | ti ne začnó drhteti bobenčki v ušesih, a ne | A |
počasi pa se mu je ta zmanjšala in osivela, | dokler | ni nazadnje imela obliko zaprašene in skorjaste | A |
šla mimo njega, ne da bi ga oplazila. Zakaj, | dokler | se nas ni dotaknila, je bila bolezen še zmeraj | A |
so jih položili na tla, so čepeli ali ležali, | dokler | ni kdo zavlekel njihovih skeletov pod prho; | A |
skrivnostni konec v tej baraki. Takó je trpel André, | dokler | nas niso jeseni prepeljali v Dachau, in še tam | A |
takšno muko proti soncu. A kaj, saj ni res, | dokler | so živa, se celična jedra upirajo napadom pogina | A |
nevidno pajčevino tišine in resne zbranosti, | dokler | ni začel skozi okna lesti mrak.A dotlej je bilo | A |
sluha. Res pomislil sem še na katero glavo, | dokler | se mi ni posvetilo, da je Ivančkova.In tedaj | A |
koleni, ki so suvala, stopáli, ki so mendrala, | dokler | niso pomendrala na dnu vagona telesa, ki je | A |
ust. To so bili mirni, nepremični bolniki; | dokler | so bili še napol pri zavesti, pa so vstajali | A |
švigale po dolgem in počez po črtasti gmoti, | dokler | ni pripeljal vlak s štirimi vozovi in so ga | A |
jali za trenutek prevešeni na jeklenem robu, | dokler | se niso nazadnje zvračali v notranjost velikih | A |
roka držala v zraku nad valujočimi glavami; vse | dokler | se niso tam spredaj odprla vrata in se je oglasil | A |
Kruppove posode, se držale ob robovih s komolci, | dokler | bingljajoče noge niso našle podstavka, jih je | A |
takó zadelani z belo moko, da se ni opazilo, | dokler | jih nisem spral. Da je brusil sveder za kompresor | A |
da je moj bolničarski poklic manj jalov; vsaj | dokler | smo bili v baraki.Ko so pa prišli nova straža | A |
peli partizanske pesmi. Peli so jih do Benetk, | dokler | jih niso izkrcali; ljudje pa so strmeli v stasite | A |
najti Zore v morju onemoglih ženskih teles. Pa | dokler | smo pričakovali osvoboditev, je bil naš sluh | A |
okoli stroja in rumpnil po hrbtu v prvi vrsti, | dokler | se ni prikazal esesovec, ki je štel prebivalce | A |
Kaj nismo bili znotraj vsi budni? Saj | dokler | ne doseže določene stopnje, glad ne utruja in | A |
združijo z zateglim trobentanjem prekomornika, | dokler | jih nazadnje ne prešine ostra piščalka, ki prav | A |
odrekla!« Potem spet dolgo malomarno kujanje, | dokler | se nazadnje ne zvedri.»Še zaprli te bodo, če | A |
stopinje so šle neslišno, da ga ne bi motile. | Dokler | ob nenadnem topem, okroglem padcu na levi čevelj | A |
mulci lovijo Igorja, ki je bil tvoj sošolec, | dokler | niso odpravili slovensko šolo.»Tudi ti si sciavo | A |
takó se ogibaš bratov, ogibaš se spovednice ... | Dokler | ti nekega dne ne slečejo kuto in te odslovijo | A |
okoli stroja in rumpne po hrbtu v zadnji vrsti, | dokler | nazadnje ne pride esesovec z gornje terase in | A |
se porajajo kaplje in počasi lezejo navzdol, | dokler | jih ob pasu ne popije kopalna obleka. Evka drži | A |
njunih stopalih. Renato in Carleto pa za njima, | dokler | Evka ne zadene v kamen in čofne na roke.Silvia | A |
čast se mi je zdelo za moškega, to je. Vse | dokler | ni tisti dan pisalo o Sartoriju. Kaj je, Momi | A |
pred slepečim napadom, ki požira temo za sabo, | dokler | se luči ne utrnejo in je naenkrat tisti predmet | A |
da je on najbolj pomemben človek na svetu. | Dokler | sem bila šolarka, sem nosila uniformo, potem | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |