nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Ob vlažnem hišnem zidu pa rase v samoti in večni senci bolehno, z mahom in gobami poraščeno, skrivenčeno drevo, za katerega vedo samo kokoši, ki grebejo okrog njega, koprive, ki ga duše, podgane, ki včasih švignejo po njem na kaščo, in kuhinjski lijak, ki se navadno odteka k njegovim koreninam. Sonca to drevo ni deležno, pa tudi viharji ga ne bičajo k tlom; neopaženo živi svoje mirno tegobno življenje, dokler neke pomladi objestno sonce ne vrže okrog vogala šop žarkov, ki jih drevo sprejme, zatrepeče in potem kar na lepem zacvete. Takrat ga gospodar prvič opazi, premeri ga od golih korenin do bornih cvetočih mladik, začudeno zmaje z glavo in reče:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani