Je to tisto, ko se veseliš in nasmihaš, se sklanjaš in glihaš, ponoči pa hlipaš in usihaš in kričiš in blazniš, ker z vsako nočjo bolj in bolj in bolj krvaviš? Dokler končno ne omagaš ‒ Ko ves zabuhel, hrom in osupel bolščiš v ogledalo in se sprašuješ, kje je bodalo ‒