Od déleč vgledaš zemljo zaželeno; povrnjena veselja je zamuda, in plačane so pota polne truda, srcé otrpne ti razveseljeno. Pét′ ljubeznivost tvojo in lepoto, je moj poklic, in sámo opravilo, dokler me v groba ponesó temnóto; ak gledat′ smem obličje tvoje milo, za žalostnih noči in dni samoto mi dano je obilno povračilo.
Na jasnem nebi mila luna sveti Na jasnem nébi mila luna sveti, kjerkóli žarki nje so zasijali, pozimi se snegá, ledú kristali, demanti róse bliskajo poleti.