VSAK PO SVOJE Pijo Kitajci opij in kadijo, vesele ure iščejo si v strupi in spolnjene želje so in njih upi, ko strupa vsi omamljeni zaspijo ‒ Spet drugi zabiti vso hudobijo poskušajo v šumeči, polni kupi, ki jim dobrotno skrije svet gorjupi, dokler na novo se ne prebudijo. Izviti se zlovražne sreče strugi, ki neče zreti let mladostnih cveta, način jaz uporabljam čisto drugi ‒ I ta je pesmica v obupnosti zapeta, le ž njo ubežim nesreči, tej vlačugi, ki že od zibeli za mano leta.