Ko se neurnik o povodnji vlije, iz hriba strmega v doline plane, z derečimi valovami ovije, kar se mu zoper stavi, se ne ugane, in ne počije préd, de jez omaga; tak vrže se Valjhun na nekristjane. Ne jenja préd, dokler ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera čez vse draga. Ko zor zasije na mrličov trope, ležé, k′ ob ajde žetvi, al pšenice po njivah tam ležé snopovja kope.