deklica (201-300)

ali smejal, ko je cesar v šali omenil, če je	deklica	dobrega rodu, naj pa dá slovo svojemu vdovskemu	A
Vaš pogum nam bo sezidal novega,« je dejala	deklica	tiho. »Dá, bo ga sezidal!« je vzkliknil Viljem	A
ugovore. Iz Cahejevega govora je sklepal, da se	deklica	za Viljema preveč zanima, kakor da bi se mogla	A
trojansko vojsko?« Lenart pa je opomnil, da je	deklica	že nevesta hrabrega celjskega viteza.Težko je	A
»Oj, da, da, knez milostljivi,« je hitela	deklica,	»a naj se vrnem z očetom, naj se vrnem v domovino	A
vprašat po njej. »Oh, kaj jaz vem!« je vzdihnila	deklica	in skrivaje si obraz prosila, naj pove Viljemu	A
se zanima njegova milost zelo zelo.« »Srečna	deklica!	« je tiho vzdihnila žena in cvetoča lica so ji	A
Vi ste pač srečni!« je dejala gospa otožno.	Deklica	pa je strmé obrnila vanjo svoje velike oči.	A
je kneginja Katinka!« je nejevoljno odvrnila	deklica.	»Oh, oh,« se je rogala ona, »kako lepo se vam	A
bližini. Približala se je krasna dvanajstletna	deklica	v živahnem pogovoru z menihom Jeronimom.Trgala	A
žene in kupite sladkega, dišečega grozdja!«	Deklica	jo pogleda in se obrne k menihu: »Ta žena se	A
Pojdi in kupi si sadja!«	Deklica	je ubogala in dobila grozd, ki ga je bila starka	A
blizu, priteče majhna, kaka štiri leta stara	deklica	njima naproti. »Teta, strašno dolgo vas ni bilo	A
dolgo vas ni bilo!« S temi besedami se oklene	deklica	tete; ko pa zagleda tujega gologlavega fanta	A
sra . / . / stran 45 . / mežljiva in delavna	deklica	Tonetove starosti.Ko bi si kdaj iskal žene,	A
polahko prikima z glavo. Zaj stopi v izbo mlada	deklica.	Njeno lepo belo lice je gorelo v lahki rdečici	A
«	Deklica	je s temi besedami stopila pred svojo teto;	A
glas, da je Anka najlepša in najljubeznivejša	deklica.	Šesto poglavje V gradu so od dne do dne	A
ritmajster čakal v hladnici, ali ni se prikazala	deklica,	po kateri se je tako željno oziralo njegovo	A
odprla usta, osvojila vsa srca. Bila je vitka	deklica	cvetočega obraza, z globelicama na licih. Dve	A
takega bi bilo menda poslušalo ves večer. Ko pa	deklica,	lahko priklonivši se, odstopi, zagrmi dvorana	A
ploskanja, ki ni hotelo prenehati, predno se ni	deklica	zopet pokazala.»Še enkrat, še enkrat«, klicalo	A
Pri isti mizi, skoro nasproti meni, sedela je	deklica	čudnega obličja.Njo je morala deklamacija posebno	A
mati sta jo hotela poslati v meščansko šolo.	Deklica	do tega ni čutila veselja.Ostala je doma in	A
ostala brez naslednika. Ko je bila Ignacija še	deklica,	so ji grajske gospodične prvič pokazale skriti	A
Orožnikoma, ki sta jo morala odpeljati v ječo, se je	deklica	tako zasmilila, da sta stopila na stran in se	A
Poslušaj in mi verjemi,« je spet ponovila starka. »	Deklica	je v silnem strahu, da se bo o njeni izpustitvi	A
Ime ji je bilo Etelka. Bila je zvedava in mila	deklica,	ki sta ji starša zaman skušala privzgojiti plemenitaško	A
se bo to le spet ponovilo, hudo kaznovala. A	deklica	je zmeraj znova spet uhajala h golobom. Potem	A
mlinar pa je imel rad živali in jih ni odganjal.	Deklica	je pobožala belo golobico, ki se začuda sploh	A
roko. Mnogi so silno negodovali, ker je prav	deklica	prva dobila priložnost, a beseda glavnega hlevarja	A
so vsak večer prav sladko zaspale. Zato se ni	deklica	niti malo bala, da bi ji katera ušla, zato je	A
če že vi temu tako pravite,« je vzkliknila	deklica.	Toda, grof je ni pustil do besede.	A
poklepetal z njo. Postala sta dobra prijatelja in	deklica	mu je naposled zaupala, kako so se zgodili te	A
klicala. Zdel se mi je droban in krhek kot	deklica.	Le v njegovih velikih zvedavih očeh sem že ob	A
stalno nastanil v oddaljenem mestu, je bila	deklica	sicer še v njegovi zavesti, a le še ko nedosegljiva	A
na katero se je prav zdaj zrinila pričakovana	deklica.	Močno si jo je bil želel dolgo v popoldne, zdaj	A
njegovo dobrodejno bližino. Še je v njem tista	deklica,	ki se naguje v nočni srajci nad zmes odeje,	A
ušlo, nobeno kremženje in pomenkovanje, tudi	deklica	se ji je bila potrdila, ki jo je imela že ves	A
mlaje in napeli slavoloke, in da je ta in ona	deklica	mogla brisati solze za zgubljenim lepotcem,	A
neminljivostjo in trdnim uverjenjem, češ da je	deklica,	in zato ne more imeti opravka s smrtjo, kam	A
kisline v želodcu. Na pokopališču je plela	deklica,	najbrž mežnarjeva hči ali rejenka, po obleki	A
popkanje prsi, sunki rok in mrgolenje prstov,	deklica	stasitega gotskega sloga.Je bila božja volja	A
rekla, sladko, sijajno, nebeško sem spala, vsaka	deklica	spi sladko, sijajno in nebeško, dokler je deklica	A
deklica spi sladko, sijajno in nebeško, dokler je	deklica,	vendar se je Cici in dijakom kmalu zmešal jezik	A
morala ukreniti, samo da zdaj še ne vem kaj,	deklica	občuti to negotovo in neizbežno nalogo še posebno	A
ko se je prizibala kakor na vzmeteh k mizi	deklica,	kateri je Vilar že poprej globlje pogledal v	A
tudi nameravali smo iti tja,« je odgovorila	deklica	ter dvignila pahljačo, kakor bi mu hotela pobožati	A
mojo mater na miru, ona že sama ve, kaj dela.«	Deklica	je našobila ustni in nastal je kratek premolk	A
o njej: to je nedorasla, blebetava in vesela	deklica,	ki je sama sebi malik.Več o njej ni hotel misliti	A
ne ljubi se nam,« je porogljivo odgovorila	deklica	in postavila desno nogo smelo naprej. V vsej	A
nesreče vi naše!« je odgovorila gorko užaljena	deklica,	prezirno strmeč v častnika, ki je pljunil pred	A
« je pomislil Vilar, ko mu je bila izginila	deklica	v strugi Oskove. Otroci so zapeli srbsko pesem	A
samoljubnost, namreč da ga vabi ta dražestna in vesela	deklica	v nočni, nezadostno zapeti bluzi v hišo ter	A
pa še bosta.« Oba gospoda sta molčala, ker	deklica	je prešla na kočljiv, za moške sila važen predmet	A
samoljubno se smejoč, ker mu je laskalo, da je	deklica	namignila na dvoboj, ki se je nedavno vršil	A
razcveto, dobite vi prvi cvet,« je čebljala	deklica,	ko sta stala prav pod oknom širokega doma.	A
ki je vbadala šivanko. In zapazil je, da se	deklica	prikrito smeje nad šivanjem, najbrž zmedenemu	A
adržavanega smeha. Šaljiv se mu je zdel deček, smešna	deklica,	ki se sramežljivo smeje v stran neznano čemu	A
takšni primeri. . / . / stran 243 . / Toda	deklica	se ni posmejala; čutila je nepristojnost takšnega	A
ljudje laže zapomnili; in je odgovoril: »Franjo«.	Deklica	je lahno dvignila glavo, pa samo toliko, da	A
in po ovinku je hotel zvedeti, je li zanimiva	deklica	izvežbana v najnavadniših šolskih stvareh.	A
besedah Bajićeve matere preselil v Srbijo.	Deklica	ni odgovorila, pač pa Vazko, rekoč: »Onda bi	A
prosečega. Očividno bi bil rad srkal kavo, toda	deklica	se ni ganila.Ker je Vilar slutil, da zato noče	A
stala njegova medla, raztrgana otroka, deček in	deklica,	oba s sekiricama za pasom. »Zgodil se je čudež	A
deček težko obloženo kljuse, za njim je vlekla	deklica	svojo vejo, potem se je uvrstil Vilar, da je	A
kolovozni poti, ki je držala preko njiv, se je	deklica	vzporedila z bratcem in Vilar je stopal kraj	A
inženir, na to morate pogledati!« je viknila	deklica,	stopivši k Vilarju. In kakor iz sanj je vprašal	A
»Le hitite, da ne zamudite!«	Deklica	je užaljena odhitela za drugo gospodo. Dopoldne	A
pristopila Danica in mu prinesla stolček, da sede.	Deklica	je bila vsa razžarjena, ko je danes prvikrat	A
bila tudi Danica v vrsti. Vilar je videl, da	deklica	ni s tisto dušo pri plesu, kakor je bila prej	A
gre eden za drugim,« je rekel. »Smili se mi	deklica,	ki je izgubila očeta.« Bobojedac je povesil	A
sočutje, ker mu je vzrastla misel, da se je	deklica	namenoma zatekla na njegovo stran, samo k njemu	A
kraljuje pri obeh osebicah globoka resnost.	Deklica	je vzela s stolčka, ki je stal pred njo, klobčiče	A
njegov od strasti izpremenjeni obraz, si je	deklica	mislila: ‚Ljubi me kakor svoje oči v glavi.	A
drdrajo po poti in konjska kopita peketajo.« Tudi	deklica	se je vznemirila.Vilar je nastavil uho, toda	A
pa je vstala tedaj tudi Katici: ‚Kako krasna	deklica,	ko bi nosila našo obleko in bi bila po naše	A
Kaj bi rekel gospodin Franjo, ko bi vedel?«	Deklica	je hlastno segla po jabolku in ga vtaknila globlje	A
obupavati, ko bo prepozno. Ti si neizkušeno dete ‒«	Deklica	je položila težko glavo na gospejno ramo, a	A
zame . / . / stran 430 . / riti, če mu ugaja	deklica,	ki je dobra liki med in krasna liki zarja.Gotovo	A
smatrati njene sramežljivosti za kljubovalnost;	deklica	ni trmasta, le vajena ni takozvane boljše družbe	A
stran 448 . / »Gospica Katica je prekrasna	deklica,	toda preotročja je še; nič ni v njej resnobnega	A
Miloševićeve, ki jo tudi vi dobro poznate. Glejte,	deklica	je vsa zaljubljena v vas srečno ali nesrečno	A
različnih slučajih govori s piščeti, čemur se je	deklica	vedno smejala, čeprav je to že mnogokrat slišala	A
mnenje, da se v zveznosti dogodkov lahko nahaja	deklica,	ki jo je sam občudoval v hanu ob Oskovi. Čudno	A
ki se mu pa v tem slučaju ni zdela umestna.	Deklica	je bivala pod eno streho z agitatorjem, z njim	A
doživel mnogo krepkih in učenih otrok! U, kakšna	deklica	je Danica, oprosti, da govorim o njej!Naj bo	A
mi je počesala in ji spletla kite. Uf, to je	deklica!	« Inženir je bulil oči in poslušal, zadovoljen	A
sodnikovemu svetcu z neko neslanostjo. Pazna	deklica	nažge Bobojedcu duhan, potem sede, vzame gunjič	A
tako močno oklenila moja misel,’ ‒ premišljuje	deklica,	vsa zatopljena v svojo srečo.Vsenaokrog sama	A
Ta solza ga je ohladila. Zasmilila se mu je	deklica	in njegova roka je več ni vlekla k sebi.Preselila	A
ovadbi izpustiti dečkovo pričevanje, da se je	deklica	zaradi orožnika oborožila s kinžalom.In mirno	A
»H Katici ne pojdem, ne morem,« je zaihtela	deklica.	»Kaj, gospodine Franjo, ti hočeš vzeti Danico	A
vprašal: Ali res ni zate preprosta hercegovska	deklica?	Prsti njegove desnice so se dotaknili njenega	A
moram videti,« je vzkliknil Vazko, ko je sedela	deklica	že na konju.Stal je šele dobro na vratih v življenje	A
je Danico naravnost vprašal, ni li ona tista	deklica	iz devete dežele, ki je pasla gosi in je postala	A
naslanjala na slovenščino. »Danica,« je zalepetala	deklica	in mahoma jo je zalila rdečica, ko se je zazrla	A
prijatelj zbadljivo o Danici, pa tudi to ne, da	deklica	ne ostane skrita.Zamolklo je odgovoril: »Dostojanstv	A
Minka, ljubo se smejoč na vse strani. »Takšna	deklica	ni za šume, v svet mora, da se uči in lika,	A
naj ostane pri meni. Reči moram, da je krasna	deklica,	kakor bi pohajala iz prave vojvodske rodovine	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani