Vse predolgo si je namreč že zbirala ženina in bilo ju je strah, da bo graščina nazadnje ostala brez naslednika. Ko je bila Ignacija še deklica, so ji grajske gospodične prvič pokazale skriti tolmun pod izvirom, iz katerega so se napajala jezerca, ki so obkrožala grad. V najčistejši vodi, kar jo je kdaj videlo človeško oko, so se ob sončnih jutrih včasih okopali angeli.