nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Na tem kraju šele, kjer je končno umiril svoje telo, je privrela jeza do svojega vrha, hudobna jeza nanjo skipela po žilah, srd na njeno ponesrečeno junačenje, zaničevanje samega sebe ga je popadlo, zaničevanje svoje malote in nevrednosti, cenenosti, z besom se mu je natrpalo telo, polno gneva se je vkidalo po njem.
Kam zdaj z njeno neminljivostjo in trdnim uverjenjem, češ da je deklica, in zato ne more imeti opravka s smrtjo, kam z domišljavostjo, da jo njegovo poznanstvo varuje pred propadom, in kam z razumevanjem, tem jalovim izrazom lažnjivega dobričenja, s tem zvodniškim in ničvrednim stvorom? Vedno ji je sledil, jo je razumel v vsem in to ima od tega!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani