brez (1.101-1.200)

oklepne enote, vojašnice so bile obkoljene,	brez	vode, hrane in elektrike, vsak poskus napada	A
pogajanja o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije,	brez	vnaprejšnjih pogojev in na osnovi načel Sklepne	A
Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost,	brez	sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike	A
pomagalo nič. Prastara ljubezen je ostajala zmeraj	brez	odmeva. Kakor da je okoli nas sama gluhota.	A
razposajeno teličko. Še bolj daleč so bazeni	brez	vode in jekleni ladjini boki so zaslonjeni s	A
ti takó uidejo. Ko te srečajo, potem, in so	brez	prekel, posmehljivo vzdigujejo obrvi in grbančijo	A
srebru širokega ogledala med pomoli. Skoraj	brez	konca je zaliv na ti strani in Miramar je raztopljen	A
steklenimi strehami. Nizke in dolge, a zdaj,	brez	Sergija, tuje.Prav takó tudi tovor, ki ga žerjav	A
jermen s kolesa šivalnega stroja. »Mici je	brez	hlač,« je rekla Evka. »Pusti,« je rekel Branko	A
pred njo, ki je imela ožgane stene in je bila	brez	strehe.Oni, otroci, pa so kukali skozi reží	A
za takšnega starca, če bi moral živeti sam in	brez	mlade nečakinje, ki mu kuha in pere in lika	A
črna. In Miklavž je skočil z odra in je bil	brez	brade in tudi parkeljni so skočili, a so bili	A
Mici v sobi, a tudi če bi bila, bi prav takó	brez	besed drsal k mizi.Samo da je bila zdaj njegova	A
spet rekel razred. »Aaaaa,« je tožil ranjenec	brez	fesa na glavi. Tedaj je učiteljica sprožila	A
»Že vem, na gumi ležiš,« je rekel. »Tudi	brez	gume znam!« Tedaj je prišel k oknu Danilo, deček	A
Ivanka: »Če ne boš vzel masla od Kraševke, bomo	brez	mrvice blaga.« »Prežaltavo je.«	A
bi čakal ob vozu, zaradi žene, ki je na trgu	brez	masla. Potem tovorni avto slednjič prihrumi	A
obrne: »Kako pa! Zdaj ko se maslo topí, zdaj ko	brez	ledu ni môči izhajati, zdaj zaboj več!« Takó	A
zakraljevala v dvorani Dopolavora, kjer ni bilo dneva	brez	plesa ne plesa brez Fani. In v tistih dneh	A
Dopolavora, kjer ni bilo dneva brez plesa ne plesa	brez	Fani. In v tistih dneh je bilo, da je neke	A
beli postelji in njena lica so bila popolnoma	brez	krvi. Glava je bila vsa povita, njen zgubani	A
k nji; vsa drugačna je bila zdaj, Karlinca,	brez	temne rute, ki bi napravila iz nje spet kmečko	A
kakor fant na krovu in mu je bilo zaradi morja	brez	mej, ko da potuje po tem morju. Zdaj pa je na	A
morju. Zdaj pa je na zasidrani ladji; potnik	brez	načrtov. Tudi knjižnica, kakor da ni njegova	A
belimi zobmi, ki so belo mleko. Je radovedna, a	brez	potrtosti v svojem izpraševanju o mestu, ki	A
Srečkov’ in ‚Milkov’. Dvajset let je prebil	brez	njih!‚Torej nisi naš?’	A
dedje in pradedje, ribiči na obali, vsi vdano,	brez	besed gledajo njega, ki leži kakor obsojenec	A
tudi lesena lopa je bila prazna, njen pod pa	brez	miz in brez plesalcev.Mize so bile vse ob steni	A
lopa je bila prazna, njen pod pa brez miz in	brez	plesalcev.Mize so bile vse ob steni in na eni	A
sedi na pločniku s hrbtom na hišnem zidu. Berač	brez	doma, brez mize: vse smeri so mu enako veljavne	A
pločniku s hrbtom na hišnem zidu. Berač brez doma,	brez	mize: vse smeri so mu enako veljavne, pojedel	A
Sinoči je štiridesetletni Mario Tek, ki je	brez	stalnega bivališča, hotel prespati noč na kupu	A
knjižnico. Stoji in ima roke v hlačnih žepih; stoji	brez	misli, kakor da so ga misli utrudile.Stoji in	A
njimi, je tudi Milko za deda, za vse mline, ki	brez	njega ne bi imeli lopatastih koles v ozkih koritih	A
brinj s turščico in pelin z ajdo. Ljudje so	brez	doma in odhajajo.Njegov nono pa je odšel v mesto	A
da je zdaj v svoji sobi kljub vsemu še človek	brez	prave starosti, brez pravega imena, brez osrednje	A
sobi kljub vsemu še človek brez prave starosti,	brez	pravega imena, brez osrednje točke, zaradi katere	A
človek brez prave starosti, brez pravega imena,	brez	osrednje točke, zaradi katere si ta človek in	A
si ta človek in ne drugi človek. In človek	brez	besede, pri vseh zdravih čutih gluhonem.Da,	A
bolj zaokrožen v opredeljen smisel. Je mrak	brez	dvoma.In to zaradi dveh omar; zaradi dveh poročnih	A
skoraj potepuh na križišču, skoraj vlačuga	brez	staršev, brez dedov. In sram, ki ga je obšel	A
potepuh na križišču, skoraj vlačuga brez staršev,	brez	dedov. In sram, ki ga je obšel, ni bil kakor	A
ki jim srajca sega do popka, medtem ko glave	brez	las kdove zakaj spominjajo na bebce.Pa ne, nič	A
kamnolom; brezposelnost je zdaj ostajala celó	brez	tistih premikov, ki so sredi usihanja dajali	A
zaposlenosti. Ujetost v času karantene pa je ostala	brez	zadnjega privida načrtne usmerjenosti.Tudi bodeča	A
šolarčka zajel preplah zanikane skupnosti, ki	brez	moči mora gledati, kakó plameni uničujejo njeno	A
smo sprejeli in obenem izključili peč, ki je	brez	prestanka gorela v sosednji baraki.In ko zdaj	A
nemir ujet v barako, ki je kakor siva lokomotiva	brez	koles vse dni bruhala ogenj in dim v gorsko	A
še zmeraj pred pečjo. Vendar govorí mirno,	brez	zanosa in želje, da bi pretresel in ganil, zato	A
mu je mrtvaška komedija, pred katero je bil	brez	moči, a se ni mogel upreti, ko so mu pa samó	A
popoldne ne bi nehalo, ampak bi tako trajalo	brez	konca; hkrati pa se zavedam, da popoldne v resnici	A
mornarja iz skandinavskih romanov. Ta je bil	brez	kuštravih sivih las, njegova glava je bila gladka	A
sivih las, njegova glava je bila gladka, usta	brez	pipe, a čeprav je bil mornar brez fjordov, se	A
gladka, usta brez pipe, a čeprav je bil mornar	brez	fjordov, se je zdelo, da ni dokončno opustil	A
strupenem ozračju, kakó je v njem nezasidran,	brez	kompasa na brezmejnem morju.In prav tak je,	A
živinske vozove, takó da bodo terase ostale	brez	laježev in brez dima; mislil sem si, kakó bomo	A
takó da bodo terase ostale brez laježev in	brez	dima; mislil sem si, kakó bomo potem vse takšne	A
dobi. Pa slamnjače z vlažnimi madeži, prazne,	brez	ulitka, ki je vtisnil vdolbino vanje.Pa slamnjače	A
dimom navzgor. Vendar je bila zdaj tišina molk	brez	ljudi, ker so bila lesena bivališča osamljena	A
bila tik ob nji in poprej se ji ne bi nihče	brez	potrebe približal, zdaj pa je bilo, kakor da	A
ne bodo nikdar vzklila. Igrali so kar naprej,	brez	prestanka. Tudi Pierre ob svoji violini, čeprav	A
prednost v možnosti za preživetje, da je lahko	brez	težave preslišal tako noro vpitje kakor tudi	A
petindvajset ali trideset vagonov že teden dni	brez	hrane in sta se zato voza ob lokomotivi polnila	A
da sta prosta narava in sonce spet sama in	brez	mej.To spremembo je gotovo čutil tudi Janoš	A
zbranost in so bile množica razpršenih ciganov	brez	voz in brez ognja, ki kakor psi vohajo bližino	A
bile množica razpršenih ciganov brez voz in	brez	ognja, ki kakor psi vohajo bližino človeškega	A
odpravili post, ampak za pomanjkanje vseh pritiklin,	brez	katerih se bolniški obred ne more niti začeti	A
nogo. Mladi se je režal poskakovanju in je spet	brez	naglice pritiskal na zapirač; a tedaj ni bilo	A
in hvaležen sem bil konjem, da so opravili	brez	sulfatiazola, ko so se darovali za veliki rajh	A
sem ga skušal spodbuditi z glasom, ki je tako	brez	težave sproščen pri ljudeh, ki si domišljajo	A
vsak dan, dan za dnem, ves čas kolovratenja	brez	smotra v odprtem živinskem vozu.In oddaljeni	A
njegovemu ležečemu telesu, ko je bilo v vozu	brez	zaslombe pred trdo gmoto teles, ki so se tesnila	A
v porazu in naivnosti v nemoči; tako da sem	brez	vere, samogibno razpolavljal velike konjske	A
zakaj vse kaže, da je zdaj prazna. Rad bi bil	brez	prič.In zdi se mi, svita se mi, da v odlomkih	A
resen, mož govori takó, da me ne odbija, počasi,	brez	ciceronske emfaze, z vestno pazljivostjo, da	A
da se bodo tod sprehajali zaljubljeni pari?«	brez	pomena.Zakaj za nas je veljala apokaliptična	A
Ko pa izginejo in jih ne vidim več, stopam	brez	prič kakor vzdolž nerodovitne gmajne, katere	A
zavedalo, da je vseeno, če izdihne s čepico ali	brez	nje.A mu jo je seveda poiskal med okuženo ropotijo	A
verjetno pomirili kanci, ki so vztrajno, čeprav	brez	naglice, cepali na cement.Iz njihovega ritmičnega	A
stopali, potem pa zrli predse kakor poraženi lovci	brez	domišljije.Takó sta sedela tudi tista dva, ki	A
ogrodja v predoru in je bil ves mehek in kot	brez	kosti, ko so ga prinesli v barako, a telefonirali	A
150 . \/ Seveda bi dal porcijo vsakemu, tudi	brez	tistega lesa, a tako jo je dobil, kdor je bil	A
bolnike in oni bi se res čutili še bolj osamljene	brez	moje bližine.Že res, a marsikdo bi bil pripravljen	A
tovorijo blago čez mejo, samó da je to blago	brez	vrednosti, plevel, ki ga je z vsakim novim dnem	A
nesmiselno potekel rok. Spet mi je bilo prizaneseno,	brez	vzroka prizaneseno, njemu pa prav tako brez	A
brez vzroka prizaneseno, njemu pa prav tako	brez	razloga storjena krivica v brezobzirni ekonomiji	A
prestrašena celica množičnega strahu. Ta se je	brez	razločne napovedi vsesal vame že prvo jutro	A
dobil puloverja. Res je bil majhen in menda	brez	rokavov, a okoli prsnega koša so me objele volnene	A
pa besedna obračunavanja ali obračunavanja	brez	besed.Táko je bilo tisto, ki sem mu bil spotoma	A
čas lezli sajasti oblaki čez vrh kakor sloni	brez	nog, s sivimi telesi in črnimi zadnjicami.	A
lovke razpadle, da je spet sajast slon, ki pleza	brez	nog po kolenih in po trebuhu navzgor.Kakor da	A
rahločutnostjo urezali v breg stopnice, da se je	brez	težav lahko spuščala k svojemu razbeljenemu	A
razbrazdane opeke in gre skozi gruče, da bi	brez	prič in počasi okušal vsak posamezen grižljaj	A
ne več mlad, a s še pravo vlago v očeh, táko	brez	kristalnega odseva.Redka so, vendar pa so nekatera	A
postavim prednje ponižane kosti in ponižani pepel.	Brez	moči sem in ne morem si misliti, kakó bodo moje	A
ki se, uklenjena v nemoč, stopnjuje in buta	brez	uspeha kot valovi, ko se v neurju tu znova in	A
črnimi trni. Ne, saj je tukaj samo zato, da bi	brez	sile, počasi izmeril širino ulic.Rjuhe, ki visijo	A
zakliče glas visoko zgoraj. »Gloda in gloda	brez	prestanka,« pravi tista z zveriženimi žilami	A
stran 25 . \/ zdravila. In se je vse končalo	brez	lepote, potem ko se mu je zdelo, da je razrešil	A
. /\ .. stran 33 . \/ nenavadna ob postelji	brez	poletja in ob platnu, ki je za čevlje moških	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani