brez (1.201-1.300)

v sebi razdraženo posmehljiv in obenem kakor	brez	moči; ko da se je nepričakovano prebudil v ozračju	A
tem sparjenem prostoru, sam v mestu. Sam in	brez	smotra.Ali ne bo nikoli gospodar svojih čustev	A
zunaj gre navzdol po kratki asfaltirani poti	brez	jeze, brez misli in brez želja; navzdol, ker	A
navzdol po kratki asfaltirani poti brez jeze,	brez	misli in brez želja; navzdol, ker pač pot visi	A
kratki asfaltirani poti brez jeze, brez misli in	brez	želja; navzdol, ker pač pot visi; kakor kaplja	A
svetlikajoči se črnini, po kateri prav takó, samo	brez	prestanka, curlja voda. Potem je bil spet na	A
ne pomišljala; zelo pomembno je, da odgovori	brez	preudarka, iz srca, iz vtisa, ki je v nji, ne	A
Zavedel se je, da mora biti ravnodušen.	Brez	preudarka, tjavdan je rekel: »Takó žalosten	A
modrostjo o življenju. O Cirilu pa naj pove	brez	te modrosti.Sevé, da je pesem trapasta, ko pa	A
dekletu in brenkal na mandolino. A ona naj pové	brez	modrosti o življenju. Hidroavion je zahrumel	A
oglatih hiš kakor tankov. O Cirilu pa naj pove	brez	tega; takó, kakor je bilo, nič naj ne olepša	A
Človek bi skoraj ne verjel!« »In jaz sem ga ko	brez	glave iskala.A kakó naj ga najdem.«	A
nekoč pritrkavanje metel in krtačenje podov	brez	strelov in strahu v našem mozgu, si misli.Mogoče	A
si misli. Mogoče bodo vsaj naši otroci nekoč	brez	môre v sebi, otroci, ki ne rasejo s prepadom	A
prekrižanimi nogami. Nad mizo je visela žarnica	brez	senčnika; ko prozorna zaprašena čebula na koncu	A
Univerzo sem končal, sergente, a kaj bi počel	brez	vas, kaj bi jaz revež počel?’« Mali je vzdihnil	A
hrustajo gramoz z zložnostjo dveh čeljusti, ki	brez	naglice prežvekujeta sredi nočnega miru. »Tudi	A
delijo tesne predelke svinjaka. A predelki so	brez	vrat, med njimi in zidom je kot steza ozek hodnik	A
šel Maks mimo. Ležal je na hrbtu in čevlji	brez	trakov so mu štrleli v zrak.Belkastosive platnene	A
glavi, v domačih besedah, ki jih je izrekel	brez	jecljanja, ni več samo ihtenje, ki ne more najti	A
strdil in oprašil. Prazni predeli pa kupeji	brez	potnikov v vagonu na pozabljenem tiru. »Nočem	A
«* Odvrgel je čik in ga pomečkal odločno,	brez	oklevanja. »A ne!	A
dečka, ki čuti, da je zaradi nepoznanega greha	brez	duše?« Ni pričakoval odgovora.	A
kraj, kjer za zdaj še opravljaš svojo potrebo	brez	dolžnosti do domovine. Dolžnost!	A
človek, kajti samo slovanska duša se ti takó	brez	priprave izpove, se takó docela razgali kakor	A
samo zoprn spomin; in tudi jetnikova zavest bo	brez	težave našla sposobnost hotenja, ne bo ji treba	A
razposajena pisma. Mlajša generacija, ki se je ali	brez	psihoz poitalijančila ali pa je uporna in polna	A
»Ali te ne zebe?« Molče, a skoraj	brez	obotavljanja se je obrnil in vzel platnen jopič	A
njegovo veselje. »Ne, ne,« je rekel fant in si	brez	potrebe popravil jopič in začel premikati ramena	A
kjer prebivajo ljudje in jim življenje teče	brez	vprašanj o pokori za grehe, ki ne veš zanje	A
se v zasedo in napadati. Napadati noč in dan	brez	oddiha, brez prestanka!« »Zdaj menda ni daleč	A
napadati. Napadati noč in dan brez oddiha,	brez	prestanka!« »Zdaj menda ni daleč ta čas,« je	A
dopoldan lezli umazani oblaki čez vrh kakor sloni	brez	nog, s sivimi telesi in črnimi zadnjicami; in	A
lovke razpadle, da je spet sajast slon, ki pleza	brez	nog po kolenih in po trebuhu navzgor. Kakor	A
se je; ni mogel nositi kakor Tola, ki se je	brez	težave vzpenjal po vseh tistih stopnicah.Naj	A
navzgor po terasah. A zdaj je ta tišina molk	brez	ljudi, ker so barake prazne, razen tiste najnižje	A
levo, iz katere jih nosijo na kamion. Tišina	brez	ljudi, ki se ji priliva jesenska zbranost, takó	A
Francoz, a s pravo vlago v očeh, takšno, ki je še	brez	steklenega odseva v sebi.Nekatera telesa imajo	A
morja. A prav zato, ker se je ta gotovost takó	brez	konca razraščala v njem, je bil brez besed.	A
gotovost takó brez konca razraščala v njem, je bil	brez	besed. NA ŠKOLJIH Linu Legiši 1 »Lej tukaj	A
rdeče morje. In njegovi stranici sta gladki in	brez	najmanjšega kamenčka; samo rdeče testo. »Dva	A
morja. A prav zato, ker se ta gotovost takó	brez	konca razrašča v njem, je brez besed. Ona pa	A
gotovost takó brez konca razrašča v njem, je	brez	besed. Ona pa je rekla: »Zdaj ti bom grda.«	A
je v kotu, ločen od mizic, obredno in samoten	brez	odmeva.A morebiti ne.	A
ugled gospoda Robertija ne bi bil takó poudarjen	brez	blešča njene lepote. Takó je zdaj vsa njena	A
spominske podobe, v svoje dvome in ugovore, in da jo	brez	razloga napada. Povlekla je iz cigarete.	A
prišlo deklè in počasi stópalo pred njim. Takó,	brez	priprave, kakor naleti zdravnik na Michèle.	A
vtaknil roke v žep in iskal svinčnik. Glasbenik	brez	svinčnika, je pomislil.A vendar ga ni.	A
kolesa Velikega voza tam zgoraj ne. Molk koles,	brez	ropota.Gluha na nebu, klavrno tiha kakor roke	A
vzdignil, da bi se pokazale samo njene ustnice	brez	oči. Samogibno jo je razgrnil pred sabo.	A
razpotegnila v dolgočasno močvirje vse naokoli. In	brez	smisla se mi je zdelo takó prazno stanovanje	A
da je krivec. Prav takó sem bila tudi jaz	brez	moči.O, ne zato, ker bi svoj odnos do njega	A
Argentine; sem hotela reči, da mi je takó ali takó,	brez	suknje ali z njo, zelo všeč, da se morava na	A
Ne kazi ji oči, ne kazi jih, ko pa ne moreš	brez	njih. In umaknil je glavo, ko je skočila, in	A
gospa Amalia.« Tedaj je prestavila lonec, res	brez	potrebe ga je preložila. »Nu ja,« je nazadnje	A
pomislil, zdaj pa so okoli hišice in predmeti	brez	izraza kakor živali, ki bodo prespale vso zimo	A
vojske in krvi. Tukaj pa je bilo zdaj vse kot	brez	duše.Videti je, kakor da bi se to prebivalstvo	A
katerimi je mogoče hitro, prvi trenutek, kar	brez	besed, samo z očmi, skleniti veselo zaroto proti	A
nagnusno, to stavkanje, zmeraj stavka za stavko,	brez	prestanka stavka za stavko!« Potegnila je skoraj	A
veseli, zdaj imajo zmešnjavo, stavke in stavke	brez	prestanka, pravi semenj, da ne veš, ne kdo pije	A
združevali so se bolj odločno, tako da je bil asfalt	brez	svetlobe.Avto je pribrzel mimo, in bilo je,	A
»Saj se ne.« »Tako	brez	srca si,« je rekel, obenem se je smehljal.	A
Nasmehnil se je, potem se je njegov obraz	brez	glasu smejal, kakor se smeje človek, kadar vé	A
Zato je ta praznina bolj mučna kakor praznina	brez	nje.Zakaj ona hodi zdaj sama po ti oblačni poti	A
da bi se mogel sprehajati sam tam pod njimi.	Brez	nje; ona naj bi nekam izginila brez sledu.	A
pod njimi. Brez nje; ona naj bi nekam izginila	brez	sledu. Ker ona namreč ničesar ne ve.	A
Naj reče Mirko, kar hoče, a to so zares ljudje	brez	časti.Nekoč so bili vsi zanj, ker je bil na	A
bilo, da je Luciana skrbela zanj, ki je bil	brez	plašča, in zavedel se je, da bi se ob takšni	A
»Veš,« je rekla in se namuznila. »	Brez	potrebe sva bežala proč od tistih vratc!« »Zakaj	A
ampak jo pustil sredi praznine kakor siroto	brez	očeta.Da je ni rešil z ljubeznijo, ker samo	A
Naj bi se vrnil za časa fašizma?	Brez	občutka prostosti?Ne bi strpel, kakor ne morem	A
razmišljanju. Lucianina nežnost je vendar prišla	brez	priprave in kakor podarjena, tako da ni imel	A
»Ne. Težav ima človek zadosti tudi	brez	poroke.Vseh vrst težav.	A
« »Posebno dekleta,« je rekla tiho, skoraj	brez	nagajivosti, kakor sama sebi. »In dekle, ki	A
In táko naštevanje bi se lahko nadaljevalo	brez	konca, je pomislil, ker človek bi moral biti	A
spletena mreža na ponosnega človeka, bič pa je	brez	prestanka pókal, dokler ni uporni mož premagan	A
odprla; mirne so bile in gledale so predse kakor	brez	misli. »Mirko,« je rekla, ne da bi se ozrla	A
kjer bi bila onadva početnika nove skupnosti	brez	malikov in sužnjev, brez bodeče žice in mučilnic	A
početnika nove skupnosti brez malikov in sužnjev,	brez	bodeče žice in mučilnic.Kakor v odkritju je	A
obrazu, a se je takoj umaknila in se spustila	brez	zavor po strmini skozi mesečino navzdol proti	A
drugim njegova neodvisnost. Ta je bila vez	brez	vezi, ker je bil namreč ljubljeni osebi zvest	A
jezerom. In zavedel se je, da je v resnici človek	brez	domovine, da je njegov dom povsod, kjer so obale	A
Blesk mu je polnil sobo, tako da je bila kakor	brez	zidov, vsa ujeta v brezprostornost in sijaj	A
preprosto med njo in njima, med njo in možem,	brez	nemira, brez strahu, tako prijateljsko, da je	A
njo in njima, med njo in možem, brez nemira,	brez	strahu, tako prijateljsko, da je bil zavoljo	A
ni niti za trenutek pogledal in kar naprej,	brez	odmora je igral.Kakor da nikogar ničesar ne	A
s čudno praznino po sredi. Nesmiselni kamni	brez	vezi med sabo, ne krotka bela lisa v medli luči	A
rodovitna,« je rekel kakor sam sebi. »Upajmo,« je	brez	prepričanja pristala Luciana in njen glas je	A
prsi, ki so bile pod obleko dve beli pomaranči	brez	olupka in sta se prožno vdajali in spet izmuznili	A
drugem krstu. In tako je prav, kajti le tako sem	brez	vsakega truda prišel ‘do tistega vseprešinjajočega	A
četverokotnike visokega, sinjega južnega neba, ki je bilo	brez	oblaka.V celici je bila taka tišina, da se je	A
celici je bila taka tišina, da se je v njej	brez	odmeva potapljalo celo pošastno hropenje Carla	A
Jaz vem, da umira. In tudi če umre	brez	spovedi, je čist ...Zdaj pa pojdite in naznanite	A
je zapravljal svoj denar! Znanstveno, a kar	brez	rokavic, mu pretipajo jetra in obisti in mehur	A
lemeniten, skoraj poveličan. - Grem! - si je rekel	brez	besede.Hotel se je še enkrat ozreti po dolgi	A
Tilčko; naglo je zbil tri hrastove hlode in se	brez	premisleka predal narasli, podivjani reki; vedel	A
mu je zazdelo, da je bil rekel preveč in da	brez	potrebe vznemirja ženo, hkrati pa je tudi občutil	A
je, a vendar mu je bilo tako nerodno, da je	brez	potrebe vrgel na mizo težak zavitek papirja	A
prida trgovec. Toda veselilo me je, ker sem se	brez	trdega dela lahko potepal sem in tja po deželi	A
se ne bi.« »Zakaj!« je rekel Peter Majcen, a	brez	zanimanja. Kmet ni takoj odgovoril.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani