brez (1.301-1.400)

zvija kakor kača v precepu in ... in nemara še	brez	potrebe...In kajne, gospod?«	A
žezvo, da je curek glasno žuborel. Odšla sta	brez	besede in sta tako tiho zaprla vrata za sabo	A
Oblečena je bila v zeleno krilo in črno bluzo	brez	rokavov.Na glavi je nesla ozko in precej dolgo	A
nekakšnim širokokrajnim kitajskim slamnikom	brez	tulca.Bila je bosa.	A
v modro nebo in zveneče mrmralo svojo pesem	brez	besed...A pojdimo naprej! -	A
dušila neka nerazumljiva, a velika sila, ki ji je	brez	besed dopovedovala, da ni kriva, temveč da je	A
kako se je z muko vrnila v kuhinjo in kako je	brez	sleherne misli poiskala Jernejevo arniko in	A
zažvenketalo, nato pa je ura začela biti in je bila	brez	prestanka. - Saplater? - se je skoraj	A
je bila razpeta mrzla in neizprosna sinjina	brez	oblaka... - Ja‐ja‐jaz nisem kriv! - je	A
dima, švignila je do same neizprosne sinjine	brez	oblaka.Tam se je z brušeno ostrino jekleno zabliskal	A
škafom perila na glavi. Bila je v črni bluzi	brez	rokavov in v zelenem krilu. »Saj to	A
imam takega fantička.« »No vidiš!« je starec	brez	vsake potrebe bodrilno potrepljal otroka po	A
pisarije?... Uradnik ste, kaj?« je vprašal, a	brez	pravega zanimanja.Očitno je govoril samo zato	A
ponosim?« je rekel. »Hočem,« je prikimal otrok, a	brez	vsakega zanimanja. »Tudi za vratom.	A
njega je bila naslikana pokrajina, pokrajina	brez	globine kakor na preprostih slikah ali na risbah	A
bi prišlo na misel, da bi jih obiskali. Tako	brez	skrbi ležijo v svojem brlogu, da se bomo lahko	A
začeli bomo kar z bombami. Potem pa noter in	brez	usmiljenja! - Brez usmiljenja! - je	A
Potem pa noter in brez usmiljenja! -	Brez	usmiljenja! - je zamrmral Temnikar in nehote	A
voljo in se zamaknil po drevoredu. Noč je bila	brez	mesečine, toda dovolj jasna in dovolj svetla	A
Razpadli so v besede, ki so bile gluhe in suhe,	brez	soka in brez zvoka, brez sleherne poezije, mrtve	A
besede, ki so bile gluhe in suhe, brez soka in	brez	zvoka, brez sleherne poezije, mrtve in tuje	A
bile gluhe in suhe, brez soka in brez zvoka,	brez	sleherne poezije, mrtve in tuje.Vzel je svinčnik	A
bil še mrzel. Nato je sedel na kovček in se	brez	sleherne misli zamaknil predse. Počasi	A
Vem, pečat naše zemlje si.	Brez	tebe ni Krasa.Glej, povsod si raslo nekoč.	A
pri nas že od rodu do rodu. Še živeli ne bi	brez	tega. Kaj pa je lepšega, kakor biti prvi na	A
obrazih v soncu bleščale bele papirnate kape.	Brez	števila rok se je dvigalo in brez števila kladiv	A
papirnate kape. Brez števila rok se je dvigalo in	brez	števila kladiv je enakomerno padalo na dleta	A
veja je štrlela mimo okna kakor pohabljena roka	brez	prstov. Tako je umiralo leto in umiral	A
stopil v kuhinjo, je bila že popolna tema.	Brez	besede je sedel k mizi.Nanca je postavila predenj	A
vse moke mi nikar ne porabi. Tvoja velnica je	brez	dna.Zima bo še dolga.«	A
\/ . / Poštar odvali debelo grudo in nato	brez	besede vrne kramp Dragiču.Dragič prime kramp	A
pot pa je težka. Simon se znajde sredi mesta	brez	stanovanja, brez hrane in se zave, da je ‘brezdomec	A
Simon se znajde sredi mesta brez stanovanja,	brez	hrane in se zave, da je ‘brezdomec, človek,	A
rimsko ječo Regina coeli. Tridnevna vožnja	brez	kruha, vode, spanja in cigaret me je precej	A
Čakal sem celo večnost. Veja se je vrnila	brez	gosenice. Po hodnikih se je še zmerom	A
Ravničarja, se je naglo zakotrljal po vasi ter	brez	sleherne šale razdelil pošto po hišah.	A
priletna, še brhka, a zelo klepetava ženska	brez	otrok.Sedela je za svetlim štedilnikom ter si	A
frc! frc! frc! - in že se lahko ves dan potepa	brez	vsakih skrbi ...Uh, potepček ti državni! ...«	A
staro pravilo, ki so se ga vsi držali skoraj	brez	oporekanja: kdor se je odpravil na daljše pivsko	A
Da me razumeš! Kar	brez	skrbi bodi: toliko sem že moža!Zinka, še dva	A
precejšnjim hrumom priletela lesena kukavica	brez	glave in začela kukati.Pismonoša je pri vsakem	A
dve, tri, štiri, pet, šest. Šest ...« je ponovil	brez	sleherne misli o času.Prijel je kozarec in ga	A
da so popolnoma odveč. Poskakali naj bi lepo	brez	hrupa v morje, ali pa naj bi se pobesili.Naposled	A
rapidno padajo; delnice Cosulich Line so že	brez	vsake vrednosti in jih lahko mirne duše vzamejo	A
težko je dati stotak, toda še težje je biti	brez	Lole.Toliko skrbi in toliko nevšečnosti, in	A
tiče gospe Francovich, je njeno razburjenje	brez	pomena in celo nespodobno.Marsikomu leži kaj	A
dva in tri, si naročil še cigaret - pijača se	brez	kajenja upira - in tako je pognal po grlu vseh	A
zanimiva. Potekala je enakomerno in vsakdanje,	brez	posebnih dogodkov, ki bi se ji jasneje zarisali	A
drugič in tretjič, vse kar tako mimogrede, skoraj	brez	vsake slasti, začudenja in hrepenenja.Tovarišice	A
Hrepenenja so v njej naraščala počasi in so bila	brez	večjega poudarka in sile; prihajala pa so vendarle	A
vojsko z znamenitim 97‐tim regimentom, se vrnil	brez	leve noge in ostal na cesti z malo pokojnino	A
tisto: par palank. Popolnoma sam je ostal, in	brez	vsega, tako se lahko reče.Kako, ali ni njegov	A
Mi vsi smo brezdomci. Ptički	brez	gnezda?Ne!	A
vdajajo pijančevanju ali prešuštvu. »Kaj bi zdaj	brez	potrebe trobezljali!« je Katra zviška posegla	A
pretehtati, potem pa je zmignil z rameni in se	brez	besede vrnil k svojemu delu. Tudi župnik	A
našel rešitev. Ležal sem nepremično in skoraj	brez	diha ter čakal - in naposled sem v čakanju zaspal	A
tepko smrt. A vendar se sploščim k steni in se	brez	diha pomikam naprej.Pogledam okrog vogla in	A
je odprl vrata v trgovino, jih zaprl za sabo	brez	najmanjšega šuma in se s hrbtom naslonil nanje	A
takrat zaničevala in sovražila vse Italijane	brez	izjeme, čeprav nam je učitelj večkrat razlagal	A
Še preden je prišel naš stari učitelj, je	brez	besede odvihrala iz razreda. Učitelja	A
tista vožnja je bila zelo dolga. Avtomobil je	brez	luči drvel, gola drevesa so hitela mimo, pa	A
povrhu. Celo dva otroka mu je že rodila, seveda	brez	božjega blagoslova.Starega Franca je vrgel na	A
kajti s tem greši proti dobremu okusu in se	brez	vsake denarne in slavne koristi podaja v nevarnost	A
tako zvanega svetlega gledanja in zato se lahko	brez	skrbi in brez nevarnosti pečam s takimi malenkostmi	A
svetlega gledanja in zato se lahko brez skrbi in	brez	nevarnosti pečam s takimi malenkostmi in neestetičnimi	A
tri lire in tako sem bil v Rimu že dva meseca	brez	denarja.Hodil sem po celici od zakrižanih oken	A
Hodil sem po celici od okna do vrat. Bil sem	brez	misli in brez občutij.To niso bile ne ure, ne	A
celici od okna do vrat. Bil sem brez misli in	brez	občutij.To niso bile ne ure, ne minute, niti	A
črvivi kolovrati, odsluženi piskri in ponve	brez	repa, raztrgani berači, kosilnice in oprtniki	A
repa, raztrgani berači, kosilnice in oprtniki	brez	dna, polomljeno orodje in celo dva črna preperela	A
spominjala vseh razdalj, da je v temni veži	brez	slehernega otipavanja padlanaravnost na široko	A
kljuko izbinih vrat, kakor bi ta vrata odpirala	brez	presledka vse življenje.V izbi sem potipal vse	A
nekateri zelo dobro, naravnost zlato dušo, a	brez	vsakega posluha. Nikakor ne znajo skladno zaživeti	A
tete spominjal, sem bil prepričan, da ima dušo	brez	posluha.Kajpak, vedela je prav dobro, da se	A
Njen obraz, ki je bil včasih voščen in trd,	brez	slehernega sledu smeha, je bil zdaj zagorel	A
medtem ko smo mi garali kakor živina in hkrati	brez	premisleka mislili in verjeli, da je človek	A
Boris in Smukač, na Oblakov vrh in vrnili so se	brez	prašička in brez denarja.To je bilo spomladi	A
Oblakov vrh in vrnili so se brez prašička in	brez	denarja.To je bilo spomladi dvainštiridesetega	A
ni, zemlje ni, sama votlina, praznina, brezno	brez	dna, v katerega se boš nekoč zrušil.V srcu pa	A
rekla teta in utihnila. Povečerjala sva skoraj	brez	besede.Po večerji pa sva sedla na prag vežnih	A
Zidovi so bili očrneli, tudi okna so bila	brez	stekla, a vendar niso slepo gledala v svet.	A
moj, ali si šel mimo topolov?« Prikimal sem	brez	besede. »Ali je voda že prišla do njih	A
je premeril s čudnim pogledom. Potem pa je	brez	besede vtaknil svoj modri lonec v vrbje in naglo	A
rameni in se zamaknil v nebo, ki je bilo skoraj	brez	oblačka.Mlada sinjina ga je prevzela z nenavadno	A
včasih rekel, da imajo nekateri ljudje tudi srce	brez	posluha? - Vem ...	A
stiskali roko. Njegov prsteni obraz pa je ostal	brez	nasmeha, njegove oči brez iskrice radosti.Odsotno	A
obraz pa je ostal brez nasmeha, njegove oči	brez	iskrice radosti.Odsotno je podajal roko, ki	A
- Mhm! - prikimaje zagrči prijatelj, toda	brez	posebnega zanimanja.Niti pogleda ne odtrga od	A
ki ga držim, je neznansko debel in lesen, a	brez	teže.Vsi pijejo.	A
Nagnem in izpijem. Vino je	brez	okusa, niti mokro ni.Vsi ploskajo.	A
ne reče nobene več. Samo zobe stisne in gre	brez	solze od hiše.Na ulici sreča tovariša.	A
Odeja je skoraj ravna, kakor bi bila mama že	brez	telesa. Na temno rdeči prevleki počivajo samo	A
živel je kakor jetnik; molče in pridno, toda	brez	vsakega zanimanja je opravljal domača dela,	A
da bi pozabil na svoja življenjska gesla: »	Brez	čentezimčka ni lire, brez lirice ni tisočaka	A
življenjska gesla: »Brez čentezimčka ni lire,	brez	lirice ni tisočaka!Trgovina zrase iz trgovinice	A
- Tudi jaz sem daljnoviden! In	brez	njuhanja!In zato, Martinček moj, prav dobro	A
nič se te ni otepal, čeprav smo bili takrat še	brez	lastne strehe, brez strehice smo bili.Šel ti	A
čeprav smo bili takrat še brez lastne strehe,	brez	strehice smo bili.Šel ti je za botra in še uro	A
poklical k materini postelji ter ga vprašal	brez	vsakega uvoda, kar ni bila njegova navada, ali	A
na hrbtu in ga vprašujoče pogledala. Pob je	brez	besede zavil proti svojemu grmu zelenike na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani