brez (901-1.000)

dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni	brez	vseh skrbi, to me srčno veseli. Tam gori za	A
haji, hajo. . / . / stran 92 . / Goreči ogenj	brez	plamena Goreči ogenj brez plamena v mojem srcu	A
/ Goreči ogenj brez plamena Goreči ogenj	brez	plamena v mojem srcu zdaj gori, nobeden drug	A
ljubi, zakaj me boš zapustil zdaj? Saj veš, da	brez	tebe na svet′ ne bodem mogla živet′. Če tebe	A
stradam, ker nisem cigan. Preuboge ne maram,	brez	cvenka ni nič, bi z njo se le jokal, sam pojem	A
In otrok bi jokal ter tožil glasno, kako je	brez	kruha hudo, hudo. Oblaki so rdeči Oblaki so	A
stran 256 . / Kdor si tukaj le zaukaj tu	brez	vseh skrbi! K raj′na mati v svojem zlati draga	A
ti ′zročim. Saj jaz te ne smem več ljubiti,	brez	tebe umreti ‒ le to si želim. Pod rožnato planino	A
veren biti hočem ti vsekdar. Tihi dom odkleni	brez	strahu tedaj in zaupno k meni pridi v naročaj	A
vojaški boben 68 . / . / stran 5 . / Pa cesta	brez	tira 70 Pa sem k ji prišo 71 Pa ti krota rujava	A
tiho srcu govorila: »Bolno srce, prazno cvetja,	brez	veselja si in petja; zate tice so odpele sladke	A
travnike. [ Bled ] . / . / stran 70 . / Pa cesta	brez	tira Pa cesta brez tira pa ketna brez glida	A
/ stran 70 . / Pa cesta brez tira Pa cesta	brez	tira pa ketna brez glida pa dekle brez poba	A
cesta brez tira Pa cesta brez tira pa ketna	brez	glida pa dekle brez poba je velka nadloga.	A
cesta brez tira pa ketna brez glida pa dekle	brez	poba je velka nadloga. [ Motnik ]	A
. / . / stran 72 . / Pride čas ko so usta	brez	besed in roke brez prstov Tedaj se ne trudim	A
/ Pride čas ko so usta brez besed in roke	brez	prstov Tedaj se ne trudim ozreti se za tabo	A
. / stran 88 . / Kot tista nazebla bilka	Brez	boja in želje po soncu Z meglo sprijaznjena	A
NOČ JE nora. Ker spi	brez	mene. Jaz pa v črno gledam in štejem pasji lajež	A
stran 41 . / Lilije so mrtve in bele in	brez	leska in brez odseva ko se v roso zazro So tihe	A
Lilije so mrtve in bele in brez leska in	brez	odseva ko se v roso zazro So tihe in lezejo	A
široka in tako vseobsežna da sem vse in nič in	brez	mej od sončnega vzhoda in čez polnoč V zraku	A
Sonje Votolen) Pesnici Sonji Votolen lahko	brez	dvoma pripišemo posebno mesto v slovenskem literarnem	A
stran 79 . / Stvaritve nastajajo v hipu,	brez	razumske kontrole.V roke vzame grafitno ploščico	A
GOZD Vsakdo izmed njih je v njem nekdo, a sam	brez	drugih le drevo! NE BODI ŽALOSTNA Globoko	A
bi svoje dal v čisti, neizprijeni ljubezni,	brez	vseh koristi. PREDALEČ OD SRCA Res je!	A
preljubim, toplim soncem obsijan? A tudi tak,	brez	jutra bi meglenega, prerastel v vsakdanjik neobčudovan	A
nič drugega več misliti ne znam. Osamljen	brez	drugih, a še vedno je tam, kamor si ga položil	A
vidim, čeprav ne želim, če spoznaš, kaj vse	brez	naju mineva, prisluhni le temu, kar ti govorim	A
/ . / stran 49 . / NAJ NOČ SE NE KONČA	Brez	rok te čutim, vidim brez oči te, z molčečih	A
NAJ NOČ SE NE KONČA Brez rok te čutim, vidim	brez	oči te, z molčečih ust ti berem črkovanje.	A
berem črkovanje. Zdaj si že nag z obleko ali	brez	nje, golota ni več vzrok za sramovanje. Pustila	A
se peha, dokler niso krila vsa polomljena.	Brez	kril pa vendarle se letati ne da, sirota je	A
sije, vsakič znova ihti vdana, vsakič znova	brez	zadrege gleda izpod pajčolana. Vsak bi rad,	A
skrivnosti daje krila, ki zamahujejo v norosti, kjer	brez	smeri, v cilju so zgrešila. Dokler se čar neznanega	A
zažvenketalo, spet bodi tukaj, da ti zašepetam, da mi	brez	tebe dolgčas je postalo, da sama s sabo živeti	A
drugim ‒vse enake, sklenil je tja pod oblake.	Brez	pomislekov te zvabi vase, ker on vabljivo je	A
uplinjen kristal, ki izgoreva iz ledišča, čisto	brez	dima, v šest ogledal. ODVEČNI GLAS Želela	A
pozabiti in ne drugega izbrati! Tako, kot jaz	brez	tebe, ona si brez mene ne želi ostati. NAJINA	A
drugega izbrati! Tako, kot jaz brez tebe, ona si	brez	mene ne želi ostati. NAJINA USODA Mar res	A
in ne želela prevelike ‒ postala mi je tujka ‒	brez	olike! IZZIVANJE Kadar si z mano, upam, da	A
zrejo, bolj, kot so solzne in proseče, hitreje	brez	tolažbe njene mrejo. Iz praznih sten se votlo	A
Ihtljivega od sebe me podiš. Bom nosil tvoje ključe	brez	koraka. Napolnil bom vsaktero tvojih hiš v obleki	A
Pepelnata žival mi v prsih bleja. Bom stopil	brez	prizorov med pokrovke, in nanje se nevihta onečeja	A
žlahtnenja, in kakor tujka mimo mene šviga,	brez	olepšave mojega hotenja. Otrokov smeh in jok	A
Odkrhne s celca solzna se osama. Vse to	brez	želje in zgolj zanalašč. Prihajam na pomenek	A
raševinarja preprede žima, drsi skoz sence, križar,	brez	sledov in drugič zopet podvojen, za njima zgorijo	A
gnal posavski hrup in bom pokleknil zloben,	brez	srca v lobanjo spremljevalnih krušnih šup.	A
vojščaki. Je množica gosenica, dolg trup;	brez	cilja zvesele se plemenjaki. Dogodek neukrotljiv	A
Je usoda človekova in ptičja.	Brez	obljub ponuja roka prašnega azmoda jelenovko	A
Bogu, kmetu. In potlej:	brez	človeškega razloga navkljub jeseni zlati in	A
stara heptalema, so novi angeli melinjeni.	Brez	mečev, kopja tile so, brez šlema. Objkelsnu	A
angeli melinjeni. Brez mečev, kopja tile so,	brez	šlema. Objkelsnu-1574  kemoprofilak	A
zapoznelo inje ojezeritve bridke sredi raja. Možje	brez	volje, vajeni pokleka, trohnijo dno tohljivega	A
počez oba sva obrnljiva, za razkole pa gluha,	brez	broširanih potez. Razgrinja mag drobovja pole	A
Udarja z bičem in zadrgeta pod njim še sam,	brez	sreče enodnevne. Če pa, psalmist, zaide v vence	A
v črno-beli šniti. Med tujci sladostrastje	brez	grenkobe s trpljenjem prednikovim si okiti.	A
pankrti, ki lépo žvižgajo. Bi rad odrešen bil in	brez	rje, a le z gnusobo ga obrizgajo. Ne sme nikjer	A
kljub izobilju. Okrene se z obrazom, bolj	brez	njega neznanec, ki je moja prepenjava. In vir	A
Resje. Telesa	brez	ograje. Predvidoma previs, nasad zvonov.	A
jutra in za dne, podim ga stran. Obletnica:	brez	kože in kosti je, zdaj vrhovina, v njej moj	A
pušpan, ki po meni hrepeni. Sem gologlav,	brez	srajce in sezut, učitelj sem, do sebe silno	A
mlinarji junačijo. Gre v mlin beseda, sadež	brez	izjeme. Deželo širno prepešačijo.	A
Dogodek si lahko zelo pomanjšam. Seve, ne morejo	brez	slavoloka podrepniki, katere čisto stanjšam	A
poroka, a ovijalka hoče biti vdova, zasuče meč	brez	hlipa in brez stoka. Je prvikrat?	A
ovijalka hoče biti vdova, zasuče meč brez hlipa in	brez	stoka. Je prvikrat?	A
Gospod za pota božja poskrbi! V objokovanju in	brez	koprnin goduje solza naših posmrtnin. Goduje	A
kako je grd in sam. Kot zvezda bežen, tostran	brez	težišča bo marsikomu padec in poguba. Jaz pa	A
suženjstvo in nova štera? Marelični so dnevi	brez	noči. Je angel kretnja gibka iz večera.	A
Iz kraja v čas bo veter svež zavel v temo ...	Brez	gumbov srajca, neožeta ... Cvetnè perjanica na	A
streže. S perutmi se odženem iz ovala dobrotnic,	brez	popotnice in leže. Popotnica povančica sem sam	A
pilatus, ki umil si je dlani. Oslec drobim	brez	ženina in prič, in sem utrujeni ognjeplamtič	A
ubežala grehu in skušnjavi prelita pamtikri;	brez	maščevanja razlita, razglašena po puščavi in	A
Občutek bolečine tudi. Življenje	brez	ljubezni neopazno mine. SANJE	A
/ . / stran 13 . / Ponikuješ Ponikuješ	brez	konca skozi simbole mraza‒ ‒ medtem ko te čakam	A
in res je tako, četudi pri Vanji STRLE ne gre	brez	primerjav in skoraj filozofsko trpkih zaključkov	A
v žaru čustev in strasti nanaglo dozorela ‒	brez	resignacije.V srečo in pomoč nam je s svojo	A
do bralca, jezikovno, oziroma stilno čista,	brez	modernističnega sprenevedanja. Pesnici želim	A
kateri rastejo bele kače; te bele kače imajo moč	brez	strupa in ta moč je tista, ki premaga hudiča	A
stran 22 . / Moja soba Moja soba ima en stol,	brez	števila misli in tisoč sten. Vse stene so bele	A
šumijo in s tabo govorijo ki si iz zraka in	brez	besed Ekstaza Tvoj bič udarja in udarja in	A
poslavljava se v vrtincu časa naprej in nenehno in	brez	preobrata v drugo življenje; a čas se vrtinči	A
svet Nekje je majhna kroglica, v kateri je	brez	mej prostora. V njej moja duša živi in raste	A
ritmično dognane, četudi v svobodnih oblikah,	brez	rim in brez togosti pri izbiri besed; ‒ da so	A
dognane, četudi v svobodnih oblikah, brez rim in	brez	togosti pri izbiri besed; ‒ da so zaključki	A
verjameš, poglej okoli sebe, kako je prisotnost	brez	človeka zadovoljna sama v sebi. Čas Kakor	A
Od tam Od tam, kjer se zgodbe rojevajo	brez	zamude in obžalovanja, od tam, kjer ni nobenega	A
največje iskrenosti, počasna reka zazrtih oči	brez	izliva v ubesedljivo, najgostejša združenost	A
zazrtosti vase je pesnici dal moč, da lahko	brez	težav obvlada tudi nadvse kočljive situacije	A
mi je bilo vse ozračje v hiši, ki se je zdela	brez	matere tako prazna, pusta in odurna.Najbolj	A
sem že toliko, da bi mi otroci ne mogli živeti	brez	matere, na očetu sem pa tudi dovolj videl, kako	A
malopridnega pobalina. Spočetka sem izhajal v šoli	brez	pomoči prav lahko, a z vsakim razredom teže	A
siromašnih dijačkov nas je bilo v sobi, ki je bila	brez	okna na prosto.Ležal sem tam dva, tri dni skoraj	A
na prosto. Ležal sem tam dva, tri dni skoraj	brez	zavesti do jutra, ko so se odpravljali tovariši	A
vsaki kaj vredni kmetiji živi po en človek tudi	brez	dela, vaša velika tovarna, kjer vam dela štiri	A
denar in odšel v trg. Lekarnar mi je rad dal	brez	receptov obvezila in zdravila, kakor sem jih	A
sem vlil še konjaka in mu velel: »Srebni!«	Brez	ugovora je popil vse.Medtem je prilomastil v	A
že pol stoletja. Pomladni dogodek ni ostal	brez	posledic.Oče je ozdravel bolj za silo, trdnega	A
beži!« ga je prestregla mati. »Kaj nas strašiš	brez	potrebe.Zakaj bi prav letos umrl, ko smo tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani