Vendar, vsak teden pripelje maslo s Ponikev in se ustavi v kotu, kjer se Carduccijeva ulica cepi v ozke strujice starega mesta. Ko ga noče in noče biti, stoji Štefan na pločniku in je nestrpen zaradi avta, zaradi Branka, zaradi težaka, ki mu je odlezel v krčmo, namesto da bi čakal ob vozu, zaradi žene, ki je na trgu brez masla. Potem tovorni avto slednjič prihrumi in obkroži ga gruča mesarjev in težakov.