bled (501-600)

‚Le stoj, še kesal se boš!’ je Zlebor, zdaj	bled,	zdaj rdeč spravil meč in se umaknil v goščo	A
sklonil nad gospodarja. Krištof Planina, ves	bled	v obraz in trpeč, je mižal in težko dihal.	A
postavil v višenjsko četo. Majnhalm, še ves	bled	od groze, je obrnil konja, segel zadihanemu	A
ne bo več iskal neveste. Trlep ga je, zdaj	bled	zdaj rdeč, molče poslušal. »Moško si	A
kdo upal pritekniti, ga je jarila, ko je zdaj	bled,	zdaj rdeč ves divji hlačal okoli hiše.	A
podijo vas, le poslušajte!« Buzet se je ves	bled	spogledal s svojimi, pa ti so le privzdignili	A
odžvižgala, on je pa še zmerom klečal in je bil ves	bled.	Z obema rokama si je posegel po visokem čelu	A
je stresel in ni spravil glasu iz sebe. Ves	bled	je spustil orodje iz rok in se je zakadil v	A
drzneš na mojem svobodnem domu?« je Trlep, ves	bled	od togote, zarohnel na valpta. »Po tlačanko	A
pobegnili. Trlep se je malo zagledal v tla,	bled	je bil, potlej pa poklical soseda tlačana in	A
Velikan je zarjul in skočil, a Šumbrežan,	bled	kakor zid, je že planil, biriči pa za njim.	A
pomolčal in pogledal Kopiča. Velikan je bil	bled,	oči so mu temnele. »Ali bi mi dala požirek vode	A
/ . / stran 217 . / Gospod Šumbreški, zdaj	bled,	zdaj rdeč, je pokleknil pod obstransko stopnico	A
rezno. »Mogočen si, mogočen!« ga je Trlep, ves	bled	od togote, takisto brezasto gledal.»Imaš le	A
gledala hrusta Janeza, krojač Šivec pa se je ves	bled	tresel od togote. »Anti že veš, kako je prav	A
nobene?« »Dela še imam,« je krojaček medlel ves	bled,	»domov se mi mudi!« »Nikamor mi ne pojdeš!«	A
tajiti; povej, zakaj to delaš?« Pavle, ves	bled	in prepaden, ponižno odgovori, kakor se spodobi	A
ves zamišljen. Njegov obraz je bil prepaden in	bled;	ves je bil v žalost utopljen, da je bil mrliču	A
priteče poglavar barke, gleda in gleda, pa ves	bled	in plašen postaja; spoznal je, da so res morski	A
obraz rekali: »E, Pavlek, kako si zelen, kako si	bled,	ti pojdeš za očetom v krtovo deželo, škoda zate	A
lumparskega očeta, starega Rakovca!« Tajnik je bil	bled	od jeze in strahu.Ta vražji krčmar je morda	A
gospod, ali vam je slabo?« Poljak je stal	bled	in nem sredi sobe in v tresočih se rokah držal	A
katerega je bil izpustil kapitan. Vernazz je	bled	ko stena zrl v te pošasti. Godilo pa se je vse	A
besede. »Kaj pa je vendar?« sili oni, zopet malo	bled	v lice. »Jaz sem kar po naključju prišel danes	A
Mozolka tja in spoznala Pavleka. Tudi ta je bil	bled	ko pobeljena stena ter podpiral je s komolcem	A
čul, kam ga bodo peljali. Tonček pa je stal	bled	in s stisnjenimi ustnami sredi vojakov ter parkrat	A
ga oblak; bile lepe bi usta, lep bil obraz bi	bled,	ak bil bi nekakovi preč nejevolje sled. Zdaj	A
»Kaj ti je, ljubi moj?	Bled	se mi vidiš in glas ni navaden.Ali si bolan	A
Na nekovo Leonovo opombo ne odgovori ničesar.	Bled	postane, izpije pol čaše vina, potem pa vpraša	A
in Dolef se je vzdignil iz prve klopi, malo	bled	in krvavih oči, pa vendar še čvrst, in se je	A
se obrne in zleti iz sobe ko burja. Na smrt	bled	in zelen strmi stari gospod za njim in ustnice	A
puško ob kamen. Ravno se je mesec, velik in	bled,	vzdigoval na vzhodu.Bolj sentimentalen zaljubljenec	A
lopo. Kmalu zatem je priklel iz hiše Sova,	bled	ko smrt.Ko bi bilo temneje, poskusil bi ga bil	A
vratom. Tako je pričakoval, sicer upaden in	bled,	vendar neustrašen, kaj bode. Jurec je stal bliže	A
60 . / neprenehoma čita in čita, da je že ves	bled	in zelen od same učenosti.Tega študenta iz zabrdskeg	A
fajmoštru kosit hodi in je tako učen, da je ves	bled	in zelen od same učenosti.Da je celo uro s študentom	A
da ni gospodar te borne bajte. Bil je v lice	bled	in zelo shujšan, očitno znamenje, da je ravno	A
novost, o kateri je tekel pomenek med ljudmi tu.	Bled	in strašen je stopil pred Jerneja in s čudovitim	A
nekoliko popustila odejo in videl se je mlad,	bled	obraz posebne dekliške lepote. »Turjak se ne	A
majhni mizici je sedel precej postaren mož,	bled	in upadel, ter glavo podpiral.Ni bilo lahko	A
« jezi se Anton, ko zopet konja zaseda, ves	bled.	»To je prav, da kaznuješ takega človeka; ali	A
svoj niti za blagor novozaročencev. Bil je	bled,	srepega pogleda, ustnice je tiščal skupaj.	A
adjutanta našega polka. Bil je ves bolan, shujšan,	bled	in se je tresel od mraza in mrzlice. V nevarnosti	A
stopi v tem trenutju Francè Štivrnikov, v lice	bled	in krvav po obleki. Vendar nihče ni poslednjega	A
mu je nekaj prigodilo, zaradi česar je prišel	bled	ko zid v sobo nazaj, klobuk vzel in suknjo,	A
kratkem opravil vse izpite!« Graščak je bil	bled	kakor nova stena, a prikril je siloma vso razburjenost	A
nenavaden. V širokem stolu na kolesih je sedel	bled,	postaren gospod, do podbradka zavit v debelo	A
dovolj za tako opazo . / . / stran 99 . / vanje.	Bled	in kakor okamenel je stal mladi mož ter upiral	A
bolečina; Hrast pa je bil silno samoljuben.	Bled	ko pobeljena stena je stal pred Elzo in divji	A
‒« On ni mogel nadaljevati, kajti doktor je	bled	ko zid planil s svojega stola ter prijel ga	A
stresel kakor trepetlika v večernem pišu in	bled	kakor novo pobeljen zid je ustavil svoj korak	A
Haha!‘ zasmejal se je hripavo, v lice pa je bil	bled	kakor nova stena. Izpustil sem Julkine	A
Nekoliko pozneje si stojita nasproti: sodnik,	bled,	trepetajoč od divje razburjenosti - adjunkt	A
sodniku. Sedaj je bil miren, a obraz je nosil	bled	in vsi živci so trepetali v njem. »Prosim, gospod	A
dokler si grd ogorel rjavec. Kadar si enkrat	bled	in zelen, potlej te že smrt tiplje in pojdi	A
na svojem mestu, potem pa se obrnil z vrta.	Bled	je bil, ko je pristopil k družbi pred gradom	A
pričakoval,« reče slikar, ki je bil danes močno	bled	in utrujen videti, ter migne oskrbniku, da se	A
jeseni, dobro vem, prišel je že dopoldne nazaj,	bled	in nem, komaj so ga noge nesle.Ostal je doma	A
svojega gospodarja. Ko je stopil k njemu ves	bled,	govoril je med zobmi, pa tako, da ga je čul	A
odprto okno, kjer je sedel v mehkem stolu mlad,	bled	mož, kateri je bil po šestih tednih danes prvič	A
zadovoljnost, ki je vsakemu rekonvalescentu lastna.	Bled	in molčeč je sedel tako v velikem starinskem	A
storil od onega trenutka, ko je ležal pred menoj	bled	‒ mrtev; jaz le vem, da me imenuješ ti ‒ ti	A
na lov in okoli poldne prikorakal je Selski,	bled,	upadlih oči, tresoč se v grad ‒ moj Bog, vidim	A
stopil pri teh mojih besedah za korak nazaj ‒	bled,	pa ponosen in raven, tedaj se nisem menila za	A
Prepis? Izpisek?« jecal je Miklavž	bled	kakor stena, na katero se je nehote naslonil	A
zagozdila okoli njih. Topolščak je stal poleg	bled	kakor nikdar in oči so se mu žarile, sodnik	A
Cvetani Pavličevi. Obleka ji je črna, obraz	bled	in miren, vsa podoba sočutna in častita.Dva	A
med mrzlimi Bohinjci in ušla bi v bolj topli	Bled	na jezerski osredek.Onda bi pa takoj vojaški	A
lepših krajev vrh zemlje, nego li sta Bohinj in	Bled,	ali Bled in Bohinj.Samo ob sebi se umeje, da	A
vrh zemlje, nego li sta Bohinj in Bled, ali	Bled	in Bohinj.Samo ob sebi se umeje, da se prepirata	A
Blejec mu odgovarja: »Bohinjec ne bo hodil v	Bled	po vodo, ker je ima doma preveč; ampak v tisti	A
Črtomira je postavil v Bohinj, devico Bogomilo v	Bled.	Črtomiru je ljubezen procvela na osredku Blejskega	A
Kako je zrasel! Pa nekaj	bled	je; to morajo biti hude šole tam na Dunaju!	A
je posrečilo zgraditi prvo cesto iz Bohinja v	Bled	skozi Štenge namesto stoletne, težavne tovorne	A
je bil Melkijad povabljen na neko novo mašo v	Bled,	kjer se je že tedaj vsako leto praznovalo več	A
redno je hodil vsakih sedem tednov po opravkih v	Bled.	Ob takih rednih prilikah je v ponedeljek zjutraj	A
konja točno in brez kvara postavil nazaj na	Bled.	Odzvonilo je poldne in že se obrača kobila raz	A
omenil, leta 1818 ‒ se je Cvajarček vračal v	Bled	in bil namenjen, da prenoči na Nomenju.Malo	A
rokah je držala rožni venec. Obraz ji je bil	bled,	pa poln usmiljenja in dobrote; oči so razodevale	A
tresel za njegovo življenje. Oče pa je bil	bled	in oči so mu bile rosne od hvaležnosti.Kesal	A
zatulil Lovrač in tedaj že stopil na noge. Ves	bled	je bil.Lovriček ga je držal in jokal.	A
sikati iz brezna proti sebi. Pri tem pa je postal	bled	kakor smrt. Tedaj so spoznali njegovi tovariši	A
Zdaj šele je bilo videti Marka. Znak je ležal,	bled,	mižeč; desnica mu je visela bleda ob postelji	A
že zagleda nesrečnega lovca. Bil je Valentin!	Bled,	prepaden stoji kakor hudodelnik; iz povešene	A
ji odtrgam roké od obraza. Obraz je strašno	bled,	oči objokane; v srce mi vreže ta pogled.‒ »Pusti	A
vedel, ali besede ni spraviti iz njega! Ves	bled	je in strhel.O kako vesel je bil prej; kako	A
pustiti za sabo tudi vse spomine! Saj poznaš	Bled.	Videl sem ga prvič, ko sem imel štirinajst let	A
so rekli: Helensko oko ‒ Kaj si pa ti, moj	Bled?	Oj, bistro jezero med zelenimi goricami, kako	A
potem in bral velikih pesnikov! Prešeren in	Bled	sta mi ostala vendar na prvem mestu v srcu.	A
postopač za svojo hudobno nakano! Domov je prišel	bled	kakor smrt.Kazen, katero je pretrpel, je ostala	A
nikoli nobenega človeka. Obrazek ji je bil	bled	in nežen, kar se le misliti more.Nje vedro čelo	A
sramu in poštenja. Neko noč prisopiha domov	bled	ko smrt, poklekne in se jame trkati na prsi	A
je žaloval, ko je stopil v samostan. Bil je	bled,	prepaden, suh, sama kost in koža.Vsi so mislili	A
odrešenika.’ Najstarejši med njimi, ki je bil najbolj	bled,	upaden in objokan, se približa angelčku in veli	A
spala na postelji. Tinki je bil obraz ves	bled.	A vendar se je smehljala lepo in prisrčno.	A
igrala z belo mucko. Njen obrazek ni bil več	bled,	ampak rdeč.‒ »No, Tinkara, ali te je pojedel	A
pošteno, kakor sem ga bil nasukal sinoči. Kar	bled	je bil in se je cmeril, da se mu danes posmehujejo	A
mrzla. V obraz mu je pogledal; a obraz je bil	bled	in brez življenja.‒ »Ubili ste ga, Bedanec,	A
je počivala na beli blazini. Obraz mu je bil	bled	in oči zaprte, kakor bi spal trdno spanje.Deset	A
Kezovec je imel zaprte oči in v lice je bil zelo	bled.	Molčal je in nič ni zaječal, ko so dvignili kmetje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani