O tem Nande Polonici ni rad odgovarjal in to jo je nekoliko peklo poleg tega, da je radovedna bila; čeravno ne tako močno kot druge ženske, kajti močno radovedne ženske baje da težko izkušnjave premagujejo. Tisti pak, ki je imel živo protivnost in čudno sovražnost do tujca ženina, bil je Pavlek, sedemnajstletni brat Poloničin, rahel, tankokožen mladenič, kateremu so vsi sosednji ljudje iz obraza v obraz rekali: »E, Pavlek, kako si zelen, kako si bled, ti pojdeš za očetom v krtovo deželo, škoda zate; mar bi živel!« Pavleka je taka kmetska bolniška tolažba sicer jezila, a še bolj ga je jezilo, da ta njemu zoprni tujec v njegovo rojstno hišo hodi in da je sestra tako neumna, da ga ne zapodi!