Plaho je pogledala Mozolka tja in spoznala Pavleka. Tudi ta je bil bled ko pobeljena stena ter podpiral je s komolcem glavo, iz ust pa mu je tekla kri. »Pavlek, Pavlek, za božjo Kriščevo voljo, ali so te ubili?« vzkriknila je mati in pokleknila k sinu.