bled (301-400)

Vzdignil se je počasi, z upognjenim životom,	bled	in suh, kakor jetičen bolnik.”Če torej ni drugače	A
”Pojdeš! Na	Bled!	“ Jošt se je ozrl nanjo s pogledom polnim	A
Rad bi vedel!“ ”Z mano pojdeš na	Bled!	Jeseni je tam lepše, pravijo, nego spomladi!	A
soboto cerkev, do nedelje svatba, v nedeljo na	Bled!	“ Jošt je legel na divan in si je položil	A
vesela svatba, v nedeljo sta se odpeljala na	Bled.	VI	A
”Pojdi!“ Šel je	bled,	omahujoč; lasje so mu padali globoko na čelo	A
In Tinka bi takoj vstala in nič več bi ne bil	bled	in bolan njen obraz; vstala bi, skočila bi urno	A
Jokec ga je videl in se je prestrašil. Ves	bled	je bil obraz gospoda Edvarda, oči so bile udrte	A
stal in gospod Edvard je stal pred njim. Ves	bled	in star je bil njegov gladki, lepi obraz.	A
duri in kako mrzla je bila njegova roka in kako	bled	je bil njegov obraz in žalosten.In še dalje	A
Ali se ne smeješ?“ Tinka se ni smejala; bolj	bled	nego prej je bil njen obraz. Oče je molčal	A
je bil in slok, njegov obraz je bil dolg in	bled,	fine in bele so bile njegove roke.Izprehajal	A
temo in v temi je videla obraz. Lep je bil in	bled	in velika žalost je bila na njem; in lepe črne	A
”Kaj se je zgodilo?“	Bled	je bil, toda rdeče pege so bile na njegovih	A
Ali ti je slabo? Ves	bled!	Ves blaten!	A
obraz tovariša, ki je storil nekrščansko smrt.	Bled	je bil, dolgo tanko brado je imel in oči so	A
II Kačur je sedel v mračni krčmi;	bled,	prepaden in zelo ostarèl je bil njegov obraz	A
zgodilo?“ se je čudil Ferjan. Kačur je bil	bled	in zelo upal v obraz; nagnil se je ob Ferjanovo	A
dobro veste, da je bil zraven!“ Kačur je vstal,	bled	je bil in se je tresel. ”Torej kaj?	A
stal je sredi ceste, visok, v svetli gloriji;	bled	in resen je bil njegov obraz, od čela pa mu	A
pomeknil klobuk na čelo ter pobegnil na ulice	bled	in trepetajoč. ”Kam pa, stari?“ ga je ustavil	A
ga ni videla nikoli: strahoten obraz iz teme,	bled	in spačen ... Kačur se je naglo okrenil.	A
... Kaj pa ti je?“ Kačur je bil še zmerom	bled	in je trepetal. ”Slabo mi je bilo, drugega	A
stran 149 . / Sin je sedel za mizo; poslušal je	bled,	po vsem telesu trepetajoč. Kačur je stal	A
Pustite mater!“ Kačur je videl pred sabo mlad,	bled	obraz in v blazni grozi, v hipu, ki je šinil	A
prijel ga je pod pazduho in ga je vzdignil;	bled	je bil njegov obraz in usmiljeno, po čelu, čez	A
zamaknjen tja doli na vrhniško stran in tako	bled	si bil, da sem se prestrašil.V tistem samem	A
”Prijatelj, ali ti je slabo? Hudo si	bled!	“ Skočil je z zofe, odgrnil je težki zastor	A
same tiste misli. Pogledal me je molče, sila	bled	in star je bil v obraz; okrenil se je ter je	A
žalostnih življenj samo za tisti trenotek, ko bo	bled,	trepetajoč, molče proseč vzdignil roke ter jih	A
se nejevoljen in kolne. Njegov obraz je bil	bled,	upal in zelo dolg, kakor da ga je bil zgrabil	A
let, toda ni je našel. Takó zopet sedí nocoj	bled	in zamišljen ob odprtem oknu in gleda v zvezdnato	A
prijatelj ugledal, je molče omahnil na divan. Ves	bled	je bil.Z lahkotnim korakom sem stopil k njemu	A
tistem trenotku je bil v lica prav tako trd in	bled.	Napol odprtega očesa pogled mu je rekel mirno	A
mogoče povečal in utrdil. Njegov obraz je bil	bled	in zdi se mi, da ga je napravil bledega z umetnimi	A
prejšnjo noč trubaduril po vrtu. Zaspan je bil in	bled,	molčal je vso pot in se je ukvarjal najbrž z	A
nič življenja ni bilo v njih. Obraz je bil	bled,	v eni sami noči so lica splahnela ...Tako je govoril	A
imenitno, ker sem bila še otročja. - Bil je	bled,	zato so roditelji skrbeli zanj in povpraševali	A
bogvékam v daljavo. Njen obraz je bil prozorno	bled,	skoro sivkast in nenavadno upal.Slučajno je	A
neopazno, ugleda koščeno roko na svoji rami in	bled	obraz za seboj.Bled obraz z režečimi ustmi in	A
koščeno roko na svoji rami in bled obraz za seboj.	Bled	obraz z režečimi ustmi in globokimi temnimi	A
bil vtaknil za jermen. Njegov obraz je bil	bled,	toda širok in debel, kakor otekel, dolgi, kuštravi	A
bile do kolen kakor črna cunja; v obraz je bil	bled	in suh, ker je bil jetičen. ”Zakaj pa jokaš	A
spoznal sem ga takoj; razcapan, izsušen in	bled	je bil kakor vsi; in ko se je opotekel na ulico	A
”Nina!“ Tvoj obraz je bil ves	bled;	in nisi stala pred mano v prazniškem oblačilu	A
in nikogar ni bilo; Mihov je stal na pragu,	bled,	glavo sklonjeno - in ogibali so se ga na devet	A
vse polno ljudi naokoli, in krojač se trese,	bled	je in prosi ... toda on, Mihov, ne sliši nič	A
Tisto noč, ko je prišel domov ves trepetajoč in	bled,	je vzela na rame težko breme, ali tako težko	A
časih do pozne noči. Tudi pisar je zahajal sem,	bled,	suh človek; na koščenem telesu je visela ogoljena	A
ki je segala skoro do nog, je gledal ozek,	bled	obraz z globoko vdrtimi lici. Postala je	A
pri srcu, toliko laže, ker je še danes falot	bled	in slaboten in se skrije, kadar grem mimo.In	A
žive ograje in ob ograji po nasutem kamenju.	Bled	obraz je pogledal skozi okno, vlak se je skril	A
tanka, toda obraz je bil okrogel, samo malo	bled,	in tudi ustnice niso bile zelo rdeče.Oči, ki	A
ki je bil v tej svetlobi še bolj droben in	bled;	na ušesih so se lesketali veliki uhani od stekla	A
uprte v Lojzeta, ki je stal ob postelji ves	bled.	Ko so se zaprle duri, je sedel k postelji	A
fant! Tako mlad je še bil, pa je ležal tam	bled	in mrzel, lepe črne oči so bile zatisnjene,	A
poznalo, da je prišla iz žalostnih krajev, ves	bled	je bil in resen. ”Ali če bi kar stopila,	A
obrazu, kakor ga je videla na mrtvaškem odru. Ves	bled	je bil in neskončna bolečina je bila na njem	A
so se bili nekoliko razpletli, obraz je bil	bled,	bolan in oči so gledale kakor v sanjah; široko	A
črn sončnik in črn pajčolan na glavi. Še bolj	bled	je bil njen obraz, trd in mrzel, kakor iz voska	A
lep, samo obraz je bil malo drugačen. Bolj	bled	je bil nego pred pol ure, oči so gledale skoro	A
plena. Obraz pa je bil zelo miren in zelo	bled;	ustnice so bile krepko stisnjene, obrvi strnjene	A
stal sem ob poti in ona se je peljala mimo; --	bled	obraz in nad mramornim čelom valoviti temni	A
bi se bal, da koga ne vzdrami. Njegov obraz,	bled	in droban, z majhnimi črnimi očesci in okroglim	A
globoke oči strmé na obzorje, in njegov obraz je	bled	in upal od strahú in hrepenenja.Njegova glava	A
zapestnico na roki ter gledala na mizo. ”Ali ima	bled	obraz ta gospodična?“ ”Bled kot od mramorja	A
”Ali ima bled obraz ta gospodična?“ ”	Bled	kot od mramorja,“ je odgovoril učitelj ter se	A
tovariša, ki se je bil nekoč strahovito upijanil.	Bled	je bil, mokro je gledal, momljal je nerazumljivo	A
nasproti, je sedel mlad in zelo lep gospod; malo	bled	je bil, imel je majhne, rjave brke in bele,	A
da me motiš?‘ Še je videl prestrašen, čisto	bled	obraz, ustnice, ki so trepetale, in široko odprte	A
velike, temne in razumne, obraz je bil ozek in	bled.	Pogledala sta ga radovedno in šlo jima je	A
je ugledal materin obraz; in ta obraz je bil	bled	in bolan, malokdaj vesel, še v veselju plah	A
povaljane. Njegov obraz je bil jetičen, mrtvaško	bled	in upal, od čela preko senc mu je curljala kri	A
kakor je bil ob tisti uri in nemirni luči ves	bled	in star, se je hitro okrenil in groza ga je	A
cvetic, ampak nad te cvetice se je pač sklanjal	bled	obraz in solze so padale nanje; niti tistega	A
Počasi je stopil Šobar k malim durim in je odprl;	bled	je bil in roka, ki je držala svečo, se je močno	A
pogledal kvišku in njegov obraz je bil ves upal in	bled	in njegove oči so bile vse rdeče in zakrvavele	A
Stopil je v izbo notar in tudi notar je bil	bled.	”Huda bo noč nocoj, ljudje božji!	A
temnejši je bil strah v njenih očeh, zmerom bolj	bled	je bil njen obraz in život se je tresel kakor	A
njegov obraz se je zasvetil v mesečini in čisto	bled	je bil. ”Postoj!“ je vzkliknila: ”Postoj	A
zibko. Iz postelje se je vzdignil droben,	bled	obraz; velike oči so se ozrle po sobi. ”Kaj	A
Tedaj je planil v sobo človek, razoglav, ves	bled	in zasopljen. ”Brž v cerkev!	A
da vidim tvoj obraz v mesečini. Zakaj je tako	bled	tvoj obraz? - Od ljubezni je bled in	A
Zakaj je tako bled tvoj obraz? - Od ljubezni je	bled	in od koprnenja, o Milena! - Stopi v	A
gozda, vsako jutro je bil njen obraz bolj suh in	bled	in luč njenih oči je ugašala.Ali paša je klical	A
globoko v srcu. Popotnik je sedel med njimi	bled	in ukazujoč; bil je nenadoma za glavo večji	A
grozepolne so njegove oči, njegov obraz je	bled	in spačen; na licih, na rokah krvave pege, ne	A
lahkovernega srca. Tudi jaz sem ga videla in ves	bled	je bil.« Marko ni mogel spati v mehki	A
bratrancem, ki je prihajal ponoči v goste, ves	bled	in ves vesel. »Zakaj si tako bled?«	A
goste, ves bled in ves vesel. »Zakaj si tako	bled?	« ga je vprašal Marko. »Kaj se ti ne godi tako	A
gospôda, poglejte gosp. Šilo. Melanholičen,	bled	obraz, sanjave oči, pred katerimi se svetijo	A
iztegnjeno, ter uničeval... Njegov obraz je bil tako	bled...	kakor mrliški...“ Ustnice so se ji tresle in	A
izbo; od dolgega bedenja je bil njegov obraz	bled	in zaspan, oči so bile zatekle. ”Ni je bilo	A
Zelo se čudi, da sem ostal sam; in ker sem	bled	in prepaden, kuha mi čaj in pošilja nadme različne	A
po mizi; ves resen in teman, skoraj nekoliko	bled	je bil njegov obraz. ”Rekel sem, da je bila	A
te bili že zdavnaj obesili!“ Trepetaje, ves	bled,	je poslušal davkar to strahoto.Vsi drugi so	A
ženska; ko sem jo poznal, je bila otrok. Droban,	bled	otrok z velikimi, zamišljenimi očmi.Kadar sva	A
lica in so veselo gledale tvoje oči, zdaj si	bled	in gledaš temno, da me je strah ...Kaj sem ti	A
se je čudesno svetil iz noči; bolj ozek, bolj	bled,	bolj skritega trpljenja poln se mi je zdel nego	A
/ . / stran 51 . / Ko se je vrnil, je bil	bled	in star. -	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani