bled (401-500)

bilo in vsa je bila izmučena: oči rdeče, obraz	bled,	prozoren.Takrat se mi je zeló zasmilila in sem	A
upognjenim telesom, in njen obraz je bil droben in	bled,	obraz tistih beraških otrok, ki prodajajo cvetice	A
župnika, ki je bil svetnik že na tem svetu.	Bled	je bil in suh, ker je živel večidel od molitve	A
kravato. Moj obraz se je zdel vsled tega tako	bled	in upadel, da bi se kdo drugi ženiral med ljudi	A
samo domišljija. Tudi moj obraz bi ne bil več	bled	... Vstal sem izza mize, ali prijeti sem se	A
je stal pri vratih; njegov obraz je bil čisto	bled.	”Zdaj je vse končano.	A
debeli Gorjanec, njegov obraz je bil sivkasto	bled	in izbuljene oči so bile vse zakrvavele.Luko	A
ljubil!“ Francka se je počasi vzdignila; čisto	bled	je bil njen obraz, oči so bile motne in suhe	A
oče, bolni na pljučnici. Obraz njihov je bil	bled	in upàl, oči so se skrivale udrte v globokih	A
izpremenjen. . / . / stran 158 . / Tako sivkasto	bled,	tako mrk in miren je bil kakor prej; samo oči	A
ustnice pa so se tresle in obraz, kakor je bil	bled,	je prebledel. ”Dala ti bom, da boš pil!“	A
namežiknili časih naskrivoma, ko sem šel mimo,	bled	in upognjen, srce polno žalosti...Toda glej, nenadoma	A
zatekle njene oči. »Slab si nocoj, Franc, in	bled!	« Domislil se je nečesa, prijel jo je	A
epetajočim korakom pred ogledalo. Obraz je bil čisto	bled,	skoraj rumenkast, oči so bile globoko udrte	A
oči, ob tisti uri, ko se je bil nagnil k nji	bled	in trepetajoč ter jo poljubil na vlažne ustnice	A
pozno zjutraj, oči upadle, rdeče obrobljene, ves	bled	in umazan. IV	A
vstala in se je odmaknila. Sklonil je glavo,	bled	je bil in slab, jezik je bil težak in je jecljal	A
zunaj in se je vrnil šele pozno v jutro, ves	bled	in umazan. V	A
napil ter se je vrnil na večer pijan domov.	Bled	in razoran je bil njegov obraz, nemirno so gledale	A
zakričal, niti začudil se ni; vstal je počasi,	bled	je bil, ali smehljal se je. ”Zdi se mi,“	A
kratko uro? Ti strmiš v ta črna tla, si tíh in	bled.	Osupla beseda, kakor vzdramljena iz polusanj	A
gledal v bledi obraz. Njegov obraz je bil zelo	bled.	Od tedaj, ljubica, nisem videl klavirja skoro	A
slikar je samo pil, a njegov obraz je bil še bolj	bled	in upal; tudi močno vino mu ni spravilov lica	A
pisarni je sedel za veliko pisalno mizo suh,	bled	človek; ozrl se je na Slivarja z vodenimi očmi	A
se bil ozrl na njen obraz, bi se prestrašil:	bled	je bil in plašen, in v očeh so bile solze.	A
začudil se je veselo. S sklonjeno glavo, suh,	bled	in zanemarjen je prišel mimo tisti slikar, ki	A
preden je njen obraz čisto . / . / stran 128 . /	bled	in upal.In boljše je, da se je izvršilo tako	A
Berta je stala ob mizi; njen obraz je bil	bled,	ustnice so bile poluodprte, ali izpregovoriti	A
ji vise neredno po ramah. Obraz ni lep, zelo	bled	in skoro prozoren, očesi sta medli.Počasi se	A
res, ni res, otroku se blede,“ kriči Jurij ves	bled.	”Oče so jih,“ ponavlja deček.	A
tam se svetijo hiše, vabijo: stopiva dol! --	Bled	si; kaj se bojiš? Dioniz:	A
roko, in spomin je ostal za vselej, grenak in	bled;	oči so gledale zamišljeno, bile so vdane in	A
kamrici še nekdo tretji, ki se sklanja nad naju	bled	in visok ter naju posluša. ”Tista postelja	A
osmega dne stopil na suho, se je opotekal in ves	bled	je bil v obraz.Lojze je čakal nanj, kakor sta	A
vstal in se je nasmehnil kakor v sanjah; ves	bled	je bil. ”Pa z Bogom!“ je rekel tiho in je	A
ljudje božji!“ je trepetal Pavel ter se je	bled	in prepal oziral po sovražnih obrazih. ”Ti	A
duri in stal je na pragu, narahlo upognjen,	bled,	smehljajoč.Vzdignil bi črne trepalnice, iztegnil	A
pred njim je stal Lavrin. V obraz je bil zelo	bled;	gledal je mirno, s tihim pogledom, polnim žalosti	A
v srcih. ”Spoznal sem te in ves tvoj greh,	bled	kakor si!“ ”Kdo je grešnik, ti ali jaz?	A
slonela na blazinici; obraz je bil ozek in ves	bled;	oči so gledale veselo, ustnice so se smehljale	A
. / stran 109 . / Grivar je stal visok in	bled	in trepetajoč pred njo.Vse, kar je bilo v njegovem	A
Razodeval je, kakor je bil dolg in suh in	bled,	neizmerno dobrodušnost in neizmerno brezskrbnost	A
Petersilka, napol oblečen, napol razgaljen;	bled	je bil njegov obraz, usta so bila odprta; tudi	A
Olgi bele prste; Olga pa mu je odtegnila roko.	Bled	je bil Pavlov obraz in čisto upal. ”Ali greš	A
... Greh so take misli ...“ Prej	bled	in mrzel, mu je gorel zdaj obraz in kakor skozi	A
drugo se okrepa nazaj, a stotnik Turn jim žuga	bled	z obrežja.Zaman, druga salva zagrmi, prapor	A
gori doma, kako da je kljub temu žalosten in	bled.	Nihče ne stanuje tako lepo, in ona bi bila vsa	A
stanovali na Peči. Ta deček pa je žalosten in	bled	in tih. Tako se je bila zamislila Anica, da	A
Tretji dan se je vrnil. Bil je zelo	bled,	in Anici se je zdelo, da se trese, in ponudila	A
in zagledala gori v oknu mej cvetočimi rožami	bled,	smehljajoč se ji obraz.Pokimala je veselo z	A
Nekaka žalost je brnela iz njenih besed. Tako	bled	in mršav se ji je zdel možev obraz.Ali so bile	A
so bile tega rože krive, ali je bil res tako	bled?	Tedaj si Anica še ni bila v svesti, zakaj se	A
sta stala dva moža. Eden od njiju slaboten in	bled,	drugi velik, lep in močan s podvihanimi rokavi	A
ozrla na moža in videla, da si briše čelo, da je	bled,	bled.Obenem je videla, da mu je sosed položil	A
moža in videla, da si briše čelo, da je bled,	bled.	Obenem je videla, da mu je sosed položil roko	A
Planila je v vežo. Res, pred njo je stal Juri,	bled	in slab, ali ves napravljen. »Saj mi	A
Bil je Anže. Stal je tik za njo in	bled	je bil. »Kaj je?« je vprašala kakor	A
besedah, in Anica je opazila stoprav sedaj, da je	bled.	»Ali si bolan,« je vprašala, »da si	A
bled. »Ali si bolan,« je vprašala, »da si	bled?	« »Ne,« je odvrnil, »sem malo spal, Jeric	A
mu ne pobegne, je stal hlapec Tomaž, resen in	bled.	Sicer ni videla Tomaža takega, in čuden strah	A
stopnicam. Tedaj je šinil v polumraku pred njim	bled,	droben, dekliški obraz. »Jerica!« je	A
kriknila. Na vratih, ki so se odprla, je stal Luka,	bled,	ali žarečih oči.Čudovito hitro je mož prihitel	A
zadnje besede. In dvignila je obraz, neizrečeno	bled	in bolesten in čakala, da poreče Jerica čudežno	A
na Bledu?« je vpraševal zanosno. »Kaj meni	Bled!	« je odgovorila Katra. »Oh, gospa, na	A
»Res je.	Bled	si!Ali si bolan?«	A
Tedaj se je približal vikarju črno oblečen,	bled	mož s temno, redko kozjo brado, tih, šibek in	A
vanj. Na nekem nizkem pragu sta sedela samotno	bled	deček in deklica.Njiju velike oči so šle za	A
bolezen vrgla kvišku, je trenutno stal volčanski	bled,	s trepetajočimi ustnicami.Stegnil je tresočo	A
Ženske so vreščale, moški so kleli.	Bled	je stal Matko ob oknu in jih krotil.Ko je zagledal	A
pred Štefana. »Gospod Jezus,« je vzkliknil	bled	kot stena Štefan. Spoznal je v klatežu Locatelliju	A
Vidita duhovnega in ga ne poznata.	Bled	je kakor krpa, krč mu žene glavo, pena mu je	A
zaprite me,« je vzkliknil tedaj Grandente,	bled	ko stena, a odločen in zavesten. »Zakaj neki	A
Prišel je bil pravkar od nekod; ves potan je bil,	bled,	upadel, zamazan, a živahen kljub vidni utrujenosti	A
hočemo,« je šel nato klic po množicah. Znojen,	bled	in zasopel se je preril Laharnar do Gradnika	A
Matko se jih je otresel, sopel burno in bil	bled.	Iskal je ob sebi za krivačem.	A
Pivci so vstajali in obstopili tujca, ki je stal	bled	ob mizi.Stari ded, ki je prej z njim kramljal	A
vstal v spodnjem delu Tolmina velik krik in šum.	Bled	je prihitel h kaplanu cerkovnik in ga začel	A
je bilo čuti krik človeka, zadetega smrtno.	Bled	se je vrnil Gradnik.V roki je držal nekako kljuko	A
da ne poznam na uro. Rajmund se je vrnil	bled	ko stena. »Poldne!	A
telesu sem začel dreveneti, v obraz pa postajati	bled	kakor kreda. Vrpičo vseh sem se pred	A
Doletela nas je ta čast, da bo cesar obiskal prav	Bled!	« mi je povedal blejski župnik Razboršek, moj	A
žalosti in razočaranja prepevali poldrugo uro.	Bled	nam je bil zagotovo hvaležen, cesar pa teh lepih	A
se približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar,	bled	kot stena, odstopil od moških, s katerimi se	A
Ostro ga je pogledal in še dejal: »Nekako	bled	si v obraz!Ženitev se ti je izkazila!	A
jezdarnici ter opazil Jurija Ljudevita, ki se je	bled	kakor smrt tiščal k steni ter tiščal krvavo	A
obrazek gospe Ane Rozine, ki je bil tedaj tako	bled,	kakor da je zlit iz samega belega voska.	A
oblek, nad teboj bobneča godba, tebi nasproti pa	bled	človek, ki premika z nenaravno grandeco okorne	A
ter prihiti h gospodarju, ki je brez moči in	bled	kakor kip sedel na svojem mestu. »Potolažite	A
vstane. Kri mu polje v obraz, a hipoma je zopet	bled	kakor sveča.Hči je Ernesta Malca!	A
Vidno mu je kri zapuščala lice, da je bil takoj	bled	kakor stena.Odpiral je usta in z nekakim smrtnim	A
prekoračil knez Aleksander prag sosednje sobe; bil je	bled	kakor mrlič. 𠆪,’ začudil se je vladar togotno	A
stol, da sede ljubi prijatelj naš. In kako je	bled	ta revček!Umakni se, Lanski!	A
je izginila z upadlega lica, da je bil bolj	bled	do mrliča.Debele kaplje so mu stopile po čelu	A
prestregel oče, ki pa je bil v tistem trenutku bolj	bled	od zimske odeje, ki je krila pokrajino. Bil	A
govorico. Dekletov obraz je bil tako prečudno	bled,	in tako močno je bila upadla, kar jo je poslednjič	A
nisem poznala. Tedaj pa je hipoma stal v sobi,	bled	in razžarjenega pogleda.Milan je planil proti	A
je rdeča lisa in obrazek ji je postal silno	bled.	»Jaz, Lucija, jaz bodem šla - v samostan	A
preklinjati, je vprašal oče ‒ verjemite mi, da je bil	bled	kot sneg v zimi ‒ nekako trepetaje: »Kje si	A
danes. Kar v tolpah smo hodili h gospodu na	Bled	počakajte no, kako so ga že klicali ‒ oj, ta	A
bleda je bila in prav drobna. Pa kdo bi ne bil	bled	in ne droben, če tiči tisti, ki bi sam mogel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani