ah (301-400)

daleč plaka za menoj. . / . / stran 51 . /	Ah	nesrečnica, da k njemu tjà ne morem jaz,	A
večere, kakó sem te čakal, a tebe ni bilo,	ah	nisi me čula, kakó sem to klical - in zdaj	A
in ti si pred mano, jaz čutim tvoj pógled,	ah	nagni se k meni, objemi me! Da položim	A
trudno čelo na tvoje ljubeče, mrzle rôke -	ah	nagni se k meni, ti zaželjena, ti mirna poslednja	A
bolni slavec je zaplakal tisti čas. ”	Ah	ostani še trenotek ti moj dragi; kaj je meni	A
stala, gledala za tabo, dragi - obledela,	ah,	bo zora od bridkosti v mojem srcu ...“	A
kolena ti ne seže niti prorok Mahomed.	Ah,	kedàr te vzame Alah k sebi v sveti sedmi	A
on. ‚Ni mogoče, draga moja, ni mogoče;	ah,	verjemi, da sem jokal kakor dete, ali	A
pred mene, gladil me z rokó po licu: ‚	Ah	poglej, kako si krasna, ženka moja, kadar	A
smeh. Ali kljub vsemu temu mi je takó daleč,	ah	takó daleč do resničnega filistrstva, do tiste	A
v vseh nesrečah in nezgodah. Ali prišla si,	ah,	samo v duhu; tudi tistih besed nisi izpregovorila	A
bi čakala nestrpno zaročenca poznega.	Ah,	kakó v valovih tihih sladko bi se tam sanjalo	A
njen plesalec je odvel. . / . / stran 13 . /	Ah	kakó je čarokrasna, kot ni bila prej nikdar	A
čarokrasna, kot ni bila prej nikdar,	ah	kakó v očéh njegovih vnemlje se ljubezni	A
trubadurja odplava sladkó vzdihujoč.	Ah	pesem o strasti kipeči, o vzdihih, o tajnih	A
strasti kipeči, o vzdihih, o tajnih solzàh,	ah	pesem o čarobni sreči, o sladkih, odbeglih	A
ognjena v nedolžnih očéh plapolá, --	ah,	ti jih razumeš, Helena -- ti čuješ te prošnje	A
visoko tam vidim okna razsvetljena ...	Ah,	to je njen gorki hram -- in pri oknu je	A
si nazaj želí spet večere nekedanje?	Ah,	zakrit je prejšnji čas v njeni duši sanjajoči	A
Ona spí, -- le tiho, da se ne vzbudí ...	Ah,	njenih lic rudeči cvet kot beli mramor zdaj	A
takó težkó, mrtvaški duh tesní glavó, --	ah	ne, ne pridi!... Azrael, nazaj, -- tvoj dan	A
objemi me ... In takrat ga objamem jaz, --	ah,	mraz je v licih, v srcu mraz ... Helena pa	A
stran 27 . / Po cesti hodim sam, otožen ...	Ah,	ali je to sen samó? Helena!	A
a nad njó plavajo lunini žarki ...	Ah	le odkríj obraz ... Okno zagrniva, da ne	A
struga jim velí, tjà valovi se valijo.	Ah,	v neplodnih je željàh mi usojeno živeti	A
13 Pokopal sem svojo ljubezen,	ah,	vse svoje krasne željé, da več bi ne našle	A
zatrepetalo bo tvoje srcé; z motnim smehljajem,	ah,	z ustni drhtéčimi pala boš meni v ljubeče	A
...	Ah,	Pavla, -- takrat, ko si stala o jasnem mraku	A
daleč plaka za menoj. . / . / stran 55 . /	Ah	nesrečnica, da k njemu tjà ne morem jaz	A
prišla iz kavarne, nič ne govoriš ...“ --	Ah	oprosti, -- čudno mi je danes krog srcá	A
tu sva domá ... . / . / stran 56 . / 2	Ah	ne, ne hodi več od tukaj, samó nocoj ne	A
ustnice otožno, ljubeznipolno govoré: ”	Ah	dete, ljubo dete moje, -- zakaj bojiš se	A
zakopala, iz lic mi izsesala kri ...“ --	Ah	ne, ne hodi več od tukaj, samó nocoj ne	A
Ne vstajaj, ne vstajaj! ...	Ah	moj bog, -- kakó pohotna ti ustna drhtíjo	A
gleda náme njen nedolžni, gorki pógled ... ‚	Ah,	kakó je mrzlo, temno tu pri tebi, ljubček	A
razpalih, krvavih rož. In jaz vidim njó,	ah	njó ... Kipí in trepeče ji belo teló, prozorna	A
večere, kakó sem te čakal, a tebe ni bilo,	ah,	nisi me čula, kakó sem te klícal, -- in zdaj	A
ti si pred mano ... jaz čutim tvoj pógled ...	ah,	nagni se k meni, objemi me!--	A
trudno čelo na tvoje ljubeče, male róke --	ah,	nagni se k meni, ti zaželena, ti mirna poslednja	A
vé, -- modrost velika je njegova ...	Ah,	nagni k meni, Sulamit, prebele prsi svoje	A
usoda, res preganja ga vladar krivično, --	ah	nečastno je sedèl v temníci Kacijanar, prvi	A
/ stran 94 . / njegovo lice je bledó,	ah,	belo kot mrtvaški prt; temnó njegovo je okó	A
kolena ti ne seže niti prorok Mohamed.	Ah,	kedar te vzame Alah k sebi v sveti sedmi	A
/ stran 98 . / Zadrhtéla je od sráma,	ah	od studa zadrhtéla mu je duša idealna.	A
sladki strasti in objemlje dèkle krasno ... ”	Ah	ti sladka moja duša, ti življenje moje drago	A
na zemljo dol svoj mirni, jasni ràj;	ah,	daj mi gledati, gospod, prelepe tiste dní	A
róke. -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- ”Ali,	ah,	kakó iz greha sreča bi se ti rodila? Ah	A
ah, kakó iz greha sreča bi se ti rodila?	Ah,	kakó bi pač vzcvetele rože iz solzá neštetih	A
gledajo kot tujko, samo ti si mi ostàl.	Ah,	saj si dejal mi, ljubček, da se vrneš hitro	A
on. ‚Ni mogoče, draga moja, ni mogoče ...	Ah,	verjemi, da sem jokal kakor dete, -- --	A
nekdaj; ali prvo, to je meni tvoja sreča ...	ah,	in zanjo hočem darovati svojo ...‘ Ah, kakó	A
hočem darovati svojo ...‘ . / . / stran 110 . /	Ah,	kakó je bílo takrat mrzlo, pusto srce moje	A
pred mene, gladil me z rokó po licih: ‚	Ah,	moj Bog, kakó si krasna, ženka moja, kadar	A
brezsrčnost, jaz mu nisem odpustila, --	ah,	kakó si, dete moje, zaslužilo ti sovraštvo	A
líčece jaz. Poljubil bi ličece vaše -	ah,	vi pa bi znali tedàj, da sámi ste moje življenje	A
zvézdici dvé od nebá, le srčece, srčece vaše,	ah	to pa ljubiti ne zná! ... PIJTE SREČO IN	A
Helena; zvon že poje spev večerni, ali njé,	ah	njé nikjer ni in smehljá se Amor. Zdí	A
molčíte, da ne izvedó ljudjé. Tu je ona ... ”	Ah,	kak dolgo vídel nisem Vas ...“ In zasmeje	A
kdo je oni dan prav do mraka bil pri meni?	Ah,	to je krasán ... Ali prosim vas, molčíte,	A
nemirnih, težko dvigajo se prsi njene. ”Ne,	ah	ne krasnà in jasna kakor toplo majsko jutro	A
krasnà in jasna kakor toplo majsko jutro ...	Ah	bojím se je, bojím se te ljubezni smrtnoblede	A
belem srebru zadrhtel je lunin svit ...	Ah,	kedàr ugasne sonce, sonce sreče in ljubezni	A
-	Ah	kedàr objame dušo zdvajanja brezčutna noč	A
Kaj je ostalo v njih? -- Roke so prazne,	ah	razočarano, prazno je srce, željno počitka	A
pazi! da ne padeš iz kletke ‒ Uredi frizuro,	ah	‒ nimaš več las! Izberi si trugo, no, ne povzdiguj	A
več ‒ si kdaj sploh zares bil? Zdaj je vse le	ah,	ah, ah in oh, oh, oh; ja, to so prinesla leta	A
si kdaj sploh zares bil? Zdaj je vse le ah,	ah,	ah in oh, oh, oh; ja, to so prinesla leta ‒	A
kdaj sploh zares bil? Zdaj je vse le ah, ah,	ah	in oh, oh, oh; ja, to so prinesla leta ‒ kdo	A
Smreka 6 Ob Rabeljskem jezeru 7 Zimsko dopoldne 8	Ah,	ti bori 9 V tihem polju 10 V parku 11 Mir 13	A
prosta plan in čisti mraz! . / . / stran 9 . /	Ah,	ti bori Ah, ti bori, moji bori vnovič zaduhteli	A
čisti mraz! . / . / stran 9 . / Ah, ti bori	Ah,	ti bori, moji bori vnovič zaduhteli so, glasno	A
veternice se nadahle ob njih so objemale.	Ah,	prihajali so, vršali vetrci lahno, lahno ‒ tiho	A
Kostanji molčijo.	Ah,	skoraj bo noč, skoraj v harmonijo neslišnih	A
kako lahno drhti mi, v solzah se srce smehlja,	ah,	tu na prsih objetje celega čutim sveta ... Glej	A
Glase se kot sanje o rajskih željah, glase,	ah,	ko pesem o uteklih solzah ... In noč se poslavlja	A
. / Tak mirno je v duši, tak čudno lahko ‒	Ah,	mislim, zvonovi so peli tako ... Jesenska pesem	A
pod Krnom spominja kralj v nezbudnem se snu.	Ah,	po vetru, po vodi moja radost je šla ... tak pusto	A
Da bi cvetno bilo zraven bilo sneženo ... ?	Ah,	kaj briga me svet ... Kaj mi mari, starini!	A
rožmarine za klobuke vsi drugi, mati, vtikajo.	Ah	takrat kri vzkipi mi, mati, na srce žalost leže	A
/ Jaz fantič mlad sem, čujte, mati, mlado,	ah,	hčerko dajte mi ... Hej, žalost in vsi ti sosedje	A
sramežljivo prečudovita, lepa si danes, devica!	Ah,	tu ostani, tesno privita, v duši premisli to	A
gube, mračnoleno le oblaki proti severu hite ‒	Ah,	visoka okna njena so mrtva, znana roka osvetljena	A
‒ Pridi, pridi, Alma, pridi ...	Ah,	zaman ‒ Od zidovja le odmeva blodne duše nočni	A
/ zadnje žarke dolge, mehke v temo mečejo,	ah,	in teme grozne noči dvigniti se nečejo. Prosinec	A
oblački hite, tam za svetle dni sonce žolto rdi ...	Ah,	to je čas žita zrelega, globoko v pas požoltelega	A
srce plače ‒ in uprte v temo so žareče oči.	Ah,	prelestna, ti veš, kako te ljubim srčno, kak	A
zbeži? . / . / stran 50 . / Dekljičina žalost	Ah,	kot plahi metulj zbežal moj mili je ... lepi čas	A
vražji napuh! Kak me gledal je brez besed ...	ah,	kaj povedal je tiho z očmi ...!	A
mimo vrta šel Neštetokrat sem mimo vrta šel,	ah,	mimo vrta svojega, mnog zreli sad je tam visel	A
življenja kipi, po izjasnjenem poti korak hiti ‒	Ah,	dekle, kako ti oči vzblešče, kar že polno skrivnosti	A
pomiri, kdaj svetlo se in čisto, mirno izzveni?	Ah,	da more strpeti, čutiti hladno, sladkost razdeliti	A
ste smeli, kar se postaviti nič več ne da.	Ah,	ne ... ne muči srca v njegovem nemiru otroški	A
okopane, pa nad njimi obrvi tak ponosne, obokane!	Ah	‒ kot vzbudi hrepenenje večerni čas, kot v temi	A
zvečer, zmeraj, zmeraj čakal je zaman. On je,	ah,	brez domovine. No, a kaj, a kaj je to?	A
Prostrane dalje mrak molči, prši sneg, zamrzava ...	ah,	v srce, zdi se, naletava. Neumen je, kdor toži	A
pusti utihnilo je srce, spusti, noč, svoj plašč,	ah,	spusti na oči težke.‒	A
gori, in obraz Marijin žari v senci polnoči ‒	Ah,	le žari obraz, gori, lučka ti, beži za ves čas	A
zidov, mrtvi kot sen krut, mrtvi kot otrov,	ah,	kot smrtni trud. Odpri!	A
Proč s temo žaluzij!	Ah,	ta hladni sopar in vzduh teh zidin, ta mistični	A
težka omaganih bitij, stok bolnih duš tod doma:	ah,	hiti, smrt, hiti! ... Nočnik Kak v mrazečo to	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani