ah (501-600)

dekle, rože si zaželi, rožici govori: »Pojdi,	ah	pojdi z menoj!« Žalostna roža povesi glavo,	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina	Ah,	le kaj ti povem, ti povem, da sem sam 7 Al′	A
Zmiraj vesel, vesel 134 . / . / stran 7 . /	Ah,	le kaj ti povem, ti povem, da sem sam Ah, le	A
/ Ah, le kaj ti povem, ti povem, da sem sam	Ah,	le kaj ti povem, ti povem, da sem sam, tam gori	A
da sem sam, tam gori v Tribuši no hišco imam:	ah,	le kaj mi pomaga ta hišca in blagó, kaj mi to	A
- kadar bo junec gnal mesarja v mesnico.« »	Ah,	za našo beračijo bi pa bilo res kaj treba...	A
vidiš, to je jagodica, da bi človek ugriznil!« »	Ah	-« pravi Reza, »ta je lepa!Takile so dedci:	A
Tu bi jim bila dala.« »	Ah,	kajpada!« se namrdne ona jezno. »Tudi tale otročad	A
Oče pa se mu iztrga: »	Ah,	pusti me, bedaček!Naj uide!	A
ko so odrasli, trgali oblast iz tvojih rok.	Ah,	ta oblast!Kakor krpa starega banderca, raztrgana	A
gotovo je mrtev,« pravi žena sredi gruče. »	Ah	kje!« »Kakó?«	A
vprašalo dekle, ki ves čas tišči roko k ustnicam. »	Ah	kje,« je rekla debeluhinja. Lojzek je samo za	A
bilkah, veriži zlate mehurčke ob žitnih resicah.	Ah,	saj to niso vodni mehurčki ob klasju, ampak	A
da se boš zvrnil name in me strl.« Nato še: »	Ah,	ne ti.Nekaj drugega.	A
Položil je brisačo na kolena in stegnil roko. »	Ah	da,« je tedaj vznevoljno rekla. Potem je vstala	A
Tega nisem nikoli videl!« »	Ah,	kje!Pozabil si!«	A
lastnost, ampak izrodek ponesrečene duhovitosti. »	Ah,	kaj!« je vzkliknila Luciana in osvobodila svojo	A
in nežen, Mario! Ti si je vreden, Silvestre,	ah,	tisti njen angelski smehljaj, tisto njeno telo	A
profesor ... ali zdravnik ... ali kaj podobnega ...« »	Ah,	to pa res ne!Saj nimam očal!« se je pošalil	A
»To se samo tako reče...« »	Ah,	seveda!« je živo pribil Peter Majcen.	A
»Ne verjamem,« je zmajal kmet »	Ah,	kako staro mizo bova pa vendar kje staknila	A
je strogo in zaskrbljeno obrnila k njemu. -	Ah,	kam naj pa le grem? - je rekel prijazno in skoraj	A
Še poldan ni! -	Ah,	ne nori! - je rekla pomirljiveje. - Poslušaj	A
vprašal in potegnil s trdim palcem po ostrini. -	Ah,	ti moj ljubi bog! - je Temnikarica zmajala z	A
je taka šleva...« . /\ . / . / 24 .. . \/ . / »	Ah,	seveda!Vsak ima svoje slabosti in težave!« je	A
Tista s koso.« »	Ah,	kaj bi govorila o njej!« »Hm, kajpak	A
le zakaj mi je kmet rekel, naj ne hodim sem?...	Ah,	pustimo čudaka koščenega!Mahnimo jo naprej,	A
Tišina... »	Ah,	saj je vseeno, če je v resnici ali pa če je	A
se je zdrznil, kakor bi ne bili njegovi. »	Ah,	dovolj!« si je ukazal, se zravnal in pogledal	A
Trobenta je zadonela tretjič. »	Ah,	neumnost!« je Peter Majcen zmajal z glavo, ker	A
javor, si je izmislil pravljico za otroka?...	Ah,	ne!« je zmajal z glavo.»To je nemogoče, popolnoma	A
In zdaj se je vrnil.	Ah,	kako dobro de, da si človek lahko izmisli neko	A
in vrata zaklenil, toda bilo ga je sram. »	Ah,	kaj le norim!« se je razjezil.»To je samo odmev	A
Za žganje jih prodajam.	Ah,	kako me bo žgal peklenski ogenj, kakor žganje	A
lice; obrisal jih je z rokavom in dejal: „	Ah,	da, moji ljubi otroci." Andreicich se	A
sobo, se zgrudi k svojemu otroku in vpraša: „	Ah,	Pepi, kaj nisi nobenega videl?" „Bebe	A
ponavljamo pesem: kot zastor zlat	ah,	tamkaj ozad, tam si ti, ki misel	A
Volevo soltanto vedere un sorriso di un padre.«	Ah,	kaj bi, saj ne morem več strpeti, ko se spomnim	A
V izbah so na gorkem.	Ah,	te izbe!V kotu je križ.	A
Še bo sonce.	Ah,	in takrat bomo šli mi vsi, vi vsi.Gradnik pravi	A
stare kose mu bom privezal kravji zvonec!« »	Ah,	beži, beži, tepček!« me je s smehom zadržala	A
oglasila mama, ker oče ni našel prave primere. »	Ah,	nič!« je sitno zagodrnjal.»Zelo grdo tolče!	A
Ali sta dva bolj topla oblačka?« »	Ah,	ne!« je rekla orlica.»Dve živi bitji.«	A
poti, se zravnal, se nasmehnil in si rekel: »	Ah	kaj, kruh tudi ni vse.Okouinokou je ob kruhu	A
skakal k Mihu v gostilno na kozarček žganja. »	Ah,	to so sitnosti«, poreče, »samo če pomislim,	A
za pet let in kdo ve, če se bo sploh povrnil.	Ah,	da, kje je sreča? In Brodnik bo kašljal	A
stori ravno na sveti večer nekaj strašnega.	Ah,	da, saj je že davno sklenila, da se mora končno	A
Toda kje je, mrtva?	Ah,	ne, ne, Tinka se bo majala na mostu in strmela	A
je človek ... da je človek ... kako naj rečem ...	ah,	kaj bi le iskala besedo!Vse je!	A
priplavala takrat... in če je zdaj spet priplavala ...	Ah,	prismoda!« Zdramila ga je pesem, ki	A
V gramozni jami. -	Ah?	! ... - Že triinštiridesetega.	A
spet nejevoljno zamahnil z roko in zabrundal: »	Ah,	kaj si bom zdaj izmišljal roman o njej!Saj mi	A
Saj je mama nemara začumela ...	Ah,	ne, ne!Mama bi ga gotovo slišala in bi nemirno	A
- Zakaj pa Smukač tako zavija? -	Ah,	beži, beži! -je oče zamahnil z roko.	A
87 . / . / »	Ah,	beži, beži!«sem zamahnil in ji potegnil brzostrelko	A
da se je spotaknil ob tnalo in se pogrnil.	Ah,	kako iz srca sem si želel, da bi se ves polomil	A
Res je ... toda tudi to ni tako preprosto.« »	Ah,	že spet ni preprosto!«me je teta nejevoljno	A
sta bila na sliki, dotikala sta se z rameni.	Ah,	res, je začel Martin ponavljati svojo željo	A
je rekel. »	Ah,	takih hlač sem bil pa zares potreben.Tukaj jih	A
srečna ter se kar zasučeta in planeta k vratom. »	Ah,	ne!« ju ustavim.»Rajši ne!«	A
Namesto kose bom privezal kravji zvonec.« »	Ah,	beži, beži, tepček!« me je s smehom zadržala	A
oglasila mama, ker oče ni našel prave primere. »	Ah,	nič!« je sitno zanergal oče.»Zelo grdo tolče	A
Polna kmetij, njiv in lazov in sadnih vrtov.	Ah,	in še je na Tolminskem vse polno mrzlih globeli	A
je bilo treba plačati, denarja pa ni bilo.	Ah,	in moja mati, tolminska uporna mati, ni mogla	A
Bleda, koščena. Samo oči,	ah,	oči so bile tako velike, da sem se bal pogledati	A
bil zamaknjen v mater. Mati pa je gledala,	ah,	samo gledala, gledala, gledala, tako globoko	A
»Komaj tri mesece ji je, pa se ti že smeje.	Ah,	tega otroka bo doletela še velika sreča.«	A
izvedele za njen beg šele teden dni kasneje. »	Ah,	zdaj jo bo pa le doletela sreča,« je govoril	A
prikima Angelca in potegne škaf izpod žleba. »	Ah,	ta moj pob!« vzdihne z ljubeznijo, s skrbjo	A
rad bi trpel, da bi lahko prišel do jame!« »	Ah,	ti srečna duša nesrečna!Nehaj, nehaj!« je vzkliknil	A
ali kdo pravi, da ni?« je zagodrnjal Mešele. »	Ah,	ne bodite otročji!« je dejala Nanca, ki je videla	A
odgovorov: morda me peljejo h kaki konfrontaciji.	Ah,	to ne.Ali me peljejo v Idrijo?	A
»Saj ni nič zrasel.« »	Ah,	« je zastokala Marjanca.»Sploh ne vem, če bo	A
bila, da se ji je zgodila nečloveška krivica. »	Ah,	kar je, pa je!« se je nenadoma otresla. »Hudič	A
deželi, kjer je imel važne poslovne zadeve.	Ah,	Job, tu pa ne gre več dalje.Ti ne boš imel nikoli	A
zmeraj te bom srečal zjutraj v kolodvorski.	Ah,	Job Rdečebradec nesrečni, z večnimi podplutbami	A
ooooo, zajema Rožman sapo, oooo o oh, izdahne,	ah	ti svinja perverzna, necivilizirana.Kje pa misliš	A
Stroškovnik, je rekla.	Ah,	toliko teh stroškovnikov. Zmeraj se spreminjajo	A
rila sta po polju, po njivah, merjasca, svinji;	ah,	saj sta bili samo senci, čez srebrni travnik	A
Ampak potem bi me pa sovražil.	Ah,	kako je hrepenel njen pogled za lepim obrazom	A
svojimi letečimi stvori in volkodlaki, čas je.	Ah,	ta poganski svet v alpskih dolinah, na ravnicah	A
izpovedala resnico, bo jutri že prebrana obtožnica.	Ah,	vsako človeško rojstvo je ena najljubših oblik	A
zdaj muli, kakor je mulila marjetice na tisti,	ah,	na tisti jasi, kjer so bili s Katarino in se	A
Toliko sveta je prehodil, da bi naposled našel,	ah,	preprostost, ki je enostavnost, preprostost	A
vlačit les iz gozdov za turjaškega gospoda,	ah,	očeta nima več, tudi matere ne, Družba mu je	A
prepotoval morja in celine in je zdaj odšel,	ah,	ne da bi se ozrl, jo pustil tukaj, ujeto, nespečno	A
funt srebra, zlatarsko in pasarsko znanje,	ah,	razvratnež, ah, pijanec, vsi vejo, vsi so te	A
zlatarsko in pasarsko znanje, ah, razvratnež,	ah,	pijanec, vsi vejo, vsi so te videli.Mihael je	A
opravljal trakove na njej in si zategoval pasove. -	Ah,	tista, je rekel Windisch. -	A
njo, ko se ona ogleduje v zrcalu, bliža se ji,	ah,	to so bile podobe, ki jim ni mogel ubežati z	A
toaletne mizice s tankimi nogami, kjer imajo,	ah,	široke postelje s pernicami, preznojenimi od	A
skriti pod ruto, a slutil jih je, njihovo lepoto,	ah,	veliko let je minilo, koliko? deset? ali več	A
sončnega pramena obžarjeni obraz, je bila lepa,	ah,	kakor sveta Agnes, tako se zgodi, kadar človeka	A
ordinaciji katerikrat ljubil tuje prsi. Ljubil sem	ah	tako pripravljena tuja kolena.Čemu sem jo hotel	A
vendar vse to pomeni, saj to je vendar grozno. -	Ah,	je rekel njegov glas, to je vsa groza samotnosti	A
tleče kovine, ki se tesno pritegnejo h koži.	Ah	ne morem iz teh kletih vezi, ki me razjedajo	A
Temeljni kamen.	Ah	ja, je rekel poveljnik avstrijske vojne mornarice	A
pa navsezadnje tudi nad cerkveni zvonik. In,	ah,	visoko zadaj bodo v njegovih notranjih očeh	A
je zmeraj premislil, ker je tako odločila,	ah	ja, usoda.Zdaj ne bo nobenih muh več, ne bo	A
Anica obrne glavo k njemu.	Ah,	reče, tako so popisali, za vojake.Bodi vesel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani