Golob Te oči kakor v ognju okopane, pa nad njimi obrvi tak ponosne, obokane! Ah ‒ kot vzbudi hrepenenje večerni čas, kot v temi bil zvonjenje, tvoj omamil je glas! Noč in dan s hrepenenjem bi v začarani kraj, kot golob za zvonenjem vse bi k tebi nazaj!