Koliko vzgonov v njih, koliko vzmetov ... srce si prosi utehe, koliko misli prej, koliko sklepov!
Noči 1 Monotono se koraki v trudno tmo gube, mračnoleno le oblaki proti severu hite ‒ Ah, visoka okna njena so mrtva, znana roka osvetljena po zavesah ne igra in nobena luč mehka ... Pač nje duša davno sluša dolge noči tihi raj ‒