Prav v njegovih fantovskih letih so tudi v hribovske vasi razni preroki natrosili branje, ki je očetom rodilo skrbi, materam izvabljalo solze iz oči, sinove pa vedno bolj odtujevalo od naukov pradedov. To so bila tista leta pred vojsko, ko se je tudi hribovskemu fantu zazdelo za malo, da bi hodil vštric očeta v cerkev. Mladi Lovrač pa, željan vsega, kar se je godilo in kar bi se moglo goditi izven meja tesne domačije, in trmast po svoji naravi, se je rad oklepal vprav tistih naukov, ki so bili nasprotni očetovim.