Dopoldne stopi Peter v župnišče in popraša, bo li treba dete, ki je komaj teden staro in o katerem se ne ve, je li krščeno ali ne, krstiti, da bo imelo vsaj pravo krščansko ime. Tam mu razlože, da se mora to na vsak način zgoditi, ako se ne dožene kmalu, da je otrok že krščen; če se dobi mati ‒ bo pač vedela kaj o tem; ako pa ostane otrok zapuščen in ga je smatrati pravim najdencem, potem treba krstiti ga ‒ pogojno, kakor veleva cerkev. Zvečer se vrne hlapec Jurče s poročilom, da »babe« niso videli nikjer; od francoske vlade postavljeni župan na Brdu pa mu je rekel, da morajo otroka obdržati v oskrbi, dokler se ne dožene kaj več o njem in njegovi materi.